Vrhnika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29: Vrstica 29:
'''Vrhnika''' ({{Audio|Sl-Vrhnika.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] s skoraj 9.000 previvalci in središče [[občina Vrhnika|občine Vrhnika]]. Leži ob stari cesti [[Ljubljana]]–[[Postojna]] ob jugozahodnem robu [[ljubljansko barje|ljubljanskega barja]] blizu izvira [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Mesto je vsakodnevno povezano s prestolnico z rednima [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevnima avtobusnima linijama]] št. [[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|'''47''']] in [[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|'''48''']].
'''Vrhnika''' ({{Audio|Sl-Vrhnika.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] s skoraj 9.000 previvalci in središče [[občina Vrhnika|občine Vrhnika]]. Leži ob stari cesti [[Ljubljana]]–[[Postojna]] ob jugozahodnem robu [[ljubljansko barje|ljubljanskega barja]] blizu izvira [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Mesto je vsakodnevno povezano s prestolnico z rednima [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevnima avtobusnima linijama]] št. [[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|'''47''']] in [[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|'''48''']].


Vrhniko sestavljajo poleg središča še mestni predeli oz. nekdanje vasi: Vas, Nova vas, Klanec, Klis, Hrib, Janezova vas, Kurja vas, Betajnova, Kačja vas in Breg, medtem ko je [[Stara Vrhnika]] na severu samostojna vas oz. naselje, enako kot je drugo največje naselje v občini, [[Verd]] in [[Sinja gorica]], ki spadata v zgoščeno poselitveno območje Vrhnike. Vsa našteta naselja skupaj z vasjo [[Mirke]] štejejo skupaj več kot 12.000 prebivalcev.
Vrhniko sestavljajo mestni predeli oz. nekdanje vasi: Vas, Nova vas, [[Klanec (razločitev)|Klanec]], Klis, Hrib, Janezova vas, Kurja vas, Betajnova, Kačja vas in Breg, medtem ko je [[Stara Vrhnika]] na severu samostojna vas oz. naselje, med Vrhniko in Staro Vrhniko pa je opuščena [[vojašnica Ivana Cankarja]]. Drugo največje naselje v občini, [[Verd]] in [[Sinja gorica]], ki spadata v zgoščeno poselitveno območje Vrhnike. Vsa našteta naselja skupaj z vasjo [[Mirke]] štejejo skupaj več kot 12.000 prebivalcev.
[[Slika:Postcard of Vrhnika, Ivan Cankar statue.jpg|sličica|[[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|Spomenik Ivanu Cankarju]], kip [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]], postavljen 1930]]
[[Slika:Postcard of Vrhnika, Ivan Cankar statue.jpg|sličica|[[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|Spomenik Ivanu Cankarju]], kip [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]], postavljen 1930]]
== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

Redakcija: 03:53, 16. junij 2021

Vrhnika
Cankarjev trg v središču Vrhnike s cerkvijo sv. Lenarta v ozadju
Cankarjev trg v središču Vrhnike s cerkvijo sv. Lenarta v ozadju
Grb Vrhnika
Grb
Vrhnika se nahaja v Slovenija
Vrhnika
Vrhnika
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°57′44.55″N 14°17′37.45″E / 45.9623750°N 14.2937361°E / 45.9623750; 14.2937361
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaVrhnika
Površina
 • Skupno18,854 km2
Nadm. višina
293,1 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno8.888
 • Gostota470 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1360 Vrhnika
Zemljevidi
Vrhnika - Trško jedro
LegaObčina Vrhnika
RKD št.843 (opis enote)[3]
Vrhnika in del Ljubljanskega barja. Pogled s Planine nad Vrhniko.

Vrhnika (izgovorjava (pomoč·info)) je mesto s skoraj 9.000 previvalci in središče občine Vrhnika. Leži ob stari cesti Ljubljana–Postojna ob jugozahodnem robu ljubljanskega barja blizu izvira Ljubljanice. Mesto je vsakodnevno povezano s prestolnico z rednima medkrajevnima avtobusnima linijama št. 47 in 48.

Vrhniko sestavljajo mestni predeli oz. nekdanje vasi: Vas, Nova vas, Klanec, Klis, Hrib, Janezova vas, Kurja vas, Betajnova, Kačja vas in Breg, medtem ko je Stara Vrhnika na severu samostojna vas oz. naselje, med Vrhniko in Staro Vrhniko pa je opuščena vojašnica Ivana Cankarja. Drugo največje naselje v občini, Verd in Sinja gorica, ki spadata v zgoščeno poselitveno območje Vrhnike. Vsa našteta naselja skupaj z vasjo Mirke štejejo skupaj več kot 12.000 prebivalcev.

Spomenik Ivanu Cankarju, kip Ivana Jurkoviča, postavljen 1930

Zgodovina

Prazgodovina in antika

Mesto naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu.

Prvi dokazi o človekovi prisotnosti na območju Vrhnike segajo v starejšo kameno dobo. V okolici bližnjega Verda je bilo najdeno več izjemnih prazgodovinskih najdb (ostanki neolitskega voza (1994), tabor kamenodobnih lovcev (2004), kot bogato arheološko najdišče je poznana tudi reka Ljubljanica, ki je bila pomembna plovna trgovska pot.

V antičnih časih je bila Vrhnika tržno in pristaniško naselje, znano kot Navport (Nauportus, kar je hibridna beseda iz grške sestavine nays ‘ladja’ in latinske portus ‘pristanišče’[4]), kakor naj bi ga poimenovali že Argonavti. V tem času je Navport spadal pod pleme Tavriskov. Na bregovih Ljubljanice so bila ugotovljena in odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, na območju župnijske cerkve sv. Pavla in ulice Gradišče so še vidni ostanki rimskega kastela. Na pobočjih nad Vrhniko ležijo ostanki zidovja in stražnih stolpov iz sklopa Claustra Alpium Iuliarum[5]. Sredi 5. stoletja, ko je rimski imperij že propadal, so mesto uničili Huni.

Srednji vek

V srednjem veku se je Vrhnika razdelila na tri jedra: Hrib, kjer so prebivali obrtniki (usnjarji, čevljarji); Vas je predstavljala stanovanjski predel z obrtniki nižjega sloja (vozniki, brodniki); Breg pa je slovel kot bogatejši del s trgovinami, bogataši in višjimi sloji obrtništva. V pisnih virih se Vrhnika prvič omenja leta 1300 kot Gornja Ljubljana; kot trg pa jo je označil šele Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Svojo zlato dobo pa je Vrhnika doživela v 17. stol., ko je oživela trgovska pot med Trstom in Ljubljansko kotlino. Ob izgradnji cesarske ceste Dunaj–Trst je Vrhniko zajela gospodarska kriza, saj je kot obrt propadlo čolnarstvo. Vendar se je zaradi tega kasneje tudi razvila lesna obrt.

V listinah iz tega časa se kraj največkrat navaja pod nemškim imenom Oberlaybach (»Gornja Ljubljana«) oz. njegovimi variantami (Ober Laybach, Obernlaibach ipd.; latinsko Superior Laibacum), pa tudi Vernich, Nider Dorf idr.[6]

Novejša zgodovina

Leta 1876 se je v mestnem predelu, imenovanem Na klancu, rodil prvi slovenski poklicni pisatelj Ivan Cankar. Hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, je preurejena v spominski muzej.

Na prelomu 19. in 20. stoletja je bila glavna dejavnost prevozništvo, pa tudi žagarstvo, mlinarstvo in usnjarstvo; Vrhnika leži ob najugodnejši povezavi preko kraških planot do morja, na razvoj pa vpliva tudi bližina Ljubljane.

Hitrejši razvoj naselja je sprožila lokalna železnica med Ljubljano in Vrhniko, ki je bila dograjena leta 1899 in je omogočila razvoj usnjarske, lesne, živilske in elektronske industrije. Od leta 1966 je opuščena. Status mesta je Vrhnika dobila leta 1955. V letih 1970–1972 je bil na relaciji Vrhnika–Postojna zgrajen odsek avtoceste A1, prva štiripasovna avtocesta v tedanji Jugoslaviji.

Skozi naselje tradicionalno poteka tudi kolesarski maraton Franja.

Znani Vrhničani


Glej tudi

Sklici

  1. ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 843«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ Petar Skok, Iz slovenačke toponomastike II, Etnolog 7 (1934), str. 58.
  5. ↑ Curk I. s sod. (1993), Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije (COBISS).
  6. ↑ Kosi, Miha; Bizjak, Matjaž; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij, ur. (2016). Historična topografija Kranjske (do 1500). Založba ZRC. str. 1209–1211. COBISS 287548416. Dokument v dLib.

Viri

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vrhnika&oldid=5532183«