Kemična vez: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 84.20.254.251 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Melaleuca alternifolia Oznaka: vrnitev |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Kemična vez''' ali '''vez''' je v [[kemija|kemiji]] privlačna [[sila]], ki povezuje [[atom]]e v [[molekula|molekulo]] ali [[kristal]]. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s [[teorija valenčne vezi|teorijo valenčne vezi]] in poznavanjem [[oksidacijsko število|oksidacijskega števila]]. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične [[elektrodinamika|elektrodinamike]]. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo [[kovina|kovinskih]] [[kompleks]]ov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. |
'''Kemična vez''' ali '''vez''' je v [[kemija|kemiji]] privlačna [[sila]], ki povezuje [[atom]]e v [[molekula|molekulo]] ali [[kristal]]. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s [[teorija valenčne vezi|teorijo valenčne vezi]] in poznavanjem [[oksidacijsko število|oksidacijskega števila]]. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične [[elektrodinamika|elektrodinamike]]. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo [[kovina|kovinskih]] [[kompleks]]ov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. |
||
Prostorske značilnosti ter tudi [[energija|energijski]] razpon različnih kemičnih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemičnih vezi: |
Prostorske značilnosti ter tudi [[energija|energijski]] razpon različnih kemičnih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemičnih vezi: |
||
KRIZMAN GETO PRVA BOJNA LINIJA |
|||
* [[ionska vez]] |
* [[ionska vez]] |
||
Redakcija: 15:10, 9. junij 2021
Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s teorijo valenčne vezi in poznavanjem oksidacijskega števila. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične elektrodinamike. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo kovinskih kompleksov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke kvantne mehanike.
Prostorske značilnosti ter tudi energijski razpon različnih kemičnih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemičnih vezi:
Nekateri med kemične vezi uvrščajo tudi molekulsko ali van der Waalsovo vez, medmolekulsko silo, ki povezuje molekule (npr. H2, O2, N2) v molekulski kristal. Enake vezi nastopajo tudi pri kristalih žlahtnih plinov.
Skupno vsem kemičnim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko ugodne interakcije med elektroni sosednjih atomov. Kemične vezi razlikujemo glede na to, v kolikšni meri je verjetnostna gostota elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.
