Saksofon: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Haklc (pogovor | prispevki)
4.708 urejanj
popravek (o razmerju)
Haklc (pogovor | prispevki)
4.708 urejanj
popravki in dodatki že cca 99-ič
Vrstica 12: Vrstica 12:
{{listen |filename=Jazz Funk no1 (saxophone).flac |title=Primer jazz-funk stila igranja |description=Improvizacija}}
{{listen |filename=Jazz Funk no1 (saxophone).flac |title=Primer jazz-funk stila igranja |description=Improvizacija}}


'''Saksofon''' je [[pihala|pihalo]], ki je nastalo v obdobju [[romantika|romantike]]. Skonstruiral ga je Belgijec [[Adolphe Sax]] kot nadomestek za nekatera lesena [[pihala]] in kovinska [[trobila]]. Sestavljen je iz treh delov: [[ustnik]]a z [[jeziček (pihala)|jezičkom]], [[vrat (pihala)|vratu]] (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo [[saksofonist]]. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.
'''Saksofon''' je tip [[pihala]], ki je nastalo v obdobju [[romantika|romantike]]. Skonstruiral ga je Belgijec [[Adolphe Sax]] kot nadomestek za nekatera lesena [[pihala]] in kovinska [[trobila]]. Sestavljen je iz treh delov: [[ustnik]]a z [[jeziček (pihala)|jezičkom]], [[vrat (pihala)|vratu]] (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo [[saksofonist]]. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.

⚫
Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim [[ofikleida]], na katero je namestil ustnik [[basklarinet|basovskega klarineta]]. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.<ref name="Cottrell2012">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=24, 44–45}}</ref>


== Vrste ==
== Vrste ==
Glede na dolžino [[resonator|resonacijske]] [[cev]]i in s tem višine dobljenih [[ton]]ov ločimo več vrst saksofonov.
Glede na dolžino [[resonator|resonacijske]] [[cev]]i in s tem razpona dobljenih [[ton]]ov ločimo več vrst saksofonov.


=== Pogosti ===
=== Pogosti ===
* '''[[sopranski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[sekunda (glasbeni interval)|sekundo]] navzdol (oktavo višje od tenorskega)
* '''[[sopranski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; [[transpozicija|transponira]] za [[velika sekunda|veliko sekundo]] navzdol ([[oktava|oktavo]] višje od tenorskega)
* '''[[altovski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za veliko [[seksta|seksto]] navzdol (''najpogostejši član družine saksofonov'')
* '''[[altovski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za [[velika seksta|veliko seksto]] navzdol (''najpogostejši član družine saksofonov'')
* '''[[tenorski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[nona (glasbeni interval)|nono]] navzdol
* '''[[tenorski saksofon]]''', uglašen v '''B'''; transponira za veliko [[velika nona|veliko nono]] navzdol
* '''[[baritonski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)
* '''[[baritonski saksofon]]''', uglašen v '''Es'''; transponira za oktavo in veliko seksto navzdol (oktavo nižje od altovskega)


=== Redki ===
=== Redki ===
* soprillo saksofon, uglašen v '''B'''; transponira za [[oktava|oktavo]] višje od sopranskega
* soprillo saksofon, uglašen v '''B'''; transponira za oktavo višje od sopranskega
* [[sopranino saksofon]], uglašen v '''Es'''; [[transpozicija|transponira]] za malo [[terca|terco]] navzgor
* [[sopranino saksofon]], uglašen v '''Es'''; transponira za malo [[terca|terco]] navzgor
* [[C-melody saksofon]], uglašen v '''C'''; transponira za oktavo navzdol (''znan tudi kot C tenorski saksofon'')<ref name="Cottrell2012c2">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=84, 191}}</ref>
* [[C-melody saksofon]], uglašen v '''C'''; transponira za oktavo navzdol (''znan tudi kot C tenorski saksofon'')<ref name="Cottrell2012c2">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=84, 191}}</ref>
* [[basovski saksofon]], uglašen v '''B'''; transponira za oktavo nižje od tenorskega
* [[basovski saksofon]], uglašen v '''B'''; transponira za oktavo nižje od tenorskega
Vrstica 34: Vrstica 32:


== Opis in igranje ==
== Opis in igranje ==
[[File:Sax range.svg|thumb|120px|Pisani razpon večine saksofonov]]
⚫
Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim [[ofikleida]], na katero je namestil ustnik [[basklarinet|basovskega klarineta]]. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.<ref name="Cottrell2012">{{cite book|author=Stephen Cottrell|title=The Saxophone|url=https://books.google.com/books?id=rXQw5PugkDoC|date=1 January 2012|publisher=Yale University Press|isbn=0-300-10041-8|pages=24, 44–45}}</ref>

Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.
Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., [[flavta]] in [[fagot]] sta v nizkem [[register (glasbilo)|registru]] šibka in ne zmoreta glasnih tonov, [[oboa]] je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.


Redakcija: 13:09, 5. junij 2021

Altovski
Altovski saksofon
Tenorski
Tenorski saksofon
Sliki nista v razmerju
Primer klasičnega stila igranja
Jules Massenet - Meditacija iz opere Thaïs
Imate težave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomoč.
Primer jazz-funk stila igranja
Improvizacija
Imate težave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomoč.

Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike. Skonstruiral ga je Belgijec Adolphe Sax kot nadomestek za nekatera lesena pihala in kovinska trobila. Sestavljen je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami. Glasbenika, ki igra na ta inštrument imenujemo saksofonist. Saksofon je eno redkih glasbil, ki je obdržalo ime svojega izdelovalca. Svetovni dan saksofona obeležujemo na Saxov rojstni dan, 6. novembra.

Vrste

Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem razpona dobljenih tonov ločimo več vrst saksofonov.

Pogosti

Redki

Opis in igranje

Pisani razpon večine saksofonov

Adolphe Sax je kot izdelovalec inštrumentov eksperimentiral s trobilom imenovanim ofikleida, na katero je namestil ustnik basovskega klarineta. Nastala je osnova za prvo serijo saksofonov, ki jo je patentiral v Franciji 22. junija 1846.[2]

Glede na vrstni red patentiranih saksofonov v pravni listini bi lahko sklepali, da so Saxa v prvi vrsti zanimali nižji instrumenti te vrste. Za razliko od ostalih pihalnih instrumentov lahko saksofon prilagaja jakost (dinamiko) izvajanja veliko bolje v vseh registrih. Npr., flavta in fagot sta v nizkem registru šibka in ne zmoreta glasnih tonov, oboa je v nizkem registru glasna in ne zmore tihih tonov, itd.

Obseg tonov, ki jih ti instrumenti lahko zaigrajo, je v notah vselej zapisan od malega b do d3 (seveda z izjemami za virtuoze), naštete transpozicije pa so dejanski slišni toni, glede na zapisane.

Celotna družina teh instrumentov tvori velik tonski obseg: od kontra Des do g3 V splošnem sta najbolj uporabljana altovski in tenorski saksofon, največkrat v jazzovskih in plesnih ansamblih, vojaških godbah in ansamblih zabavne glasbe.

Na Slovenskem

Prvi saksofon se je na Slovenskem pojavil leta 1923. Za prvi slovenski jazzovski orkester imenovan Original Jazz Negode ga je priskrbel tržaški pianist Miljutin Negode, igral pa ga je klarinetist Janko Gregorc.[3]

Galerija

  • Saksofonistka z altovskim saksofonom
    Saksofonistka z altovskim saksofonom
  • Saksofonist s tenorskim saksofonom
    Saksofonist s tenorskim saksofonom
  • Kvartet saksofonov (z leve: baritonski, altovski, tenorski, altovski)
    Kvartet saksofonov (z leve: baritonski, altovski, tenorski, altovski)
  • Saksofonska sekcija big banda
    Saksofonska sekcija big banda
  • Arhaičen C tenorski saksofon iz tovarne Adolpha Saxa
    Arhaičen C tenorski saksofon iz tovarne Adolpha Saxa

Viri

  1. ↑ Stephen Cottrell (1. januar 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 84, 191. ISBN 0-300-10041-8.
  2. ↑ Stephen Cottrell (1. januar 2012). The Saxophone. Yale University Press. str. 24, 44–45. ISBN 0-300-10041-8.
  3. ↑ Jasna Drobne (30. marec 2008). »Jazz«. Pridobljeno 18. maja 2020.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo saksofon ali Saksofon v Wikislovarju, prostem slovarju.

Glej tudi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Saksofon&oldid=5526717«