Sveta aliansa: Razlika med redakcijama
m oznaki |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[Opozicija (politika)|opozicijo]]. |
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[Opozicija (politika)|opozicijo]]. |
||
Predstavniki |
Predstavniki Svete alianse so se večkrat zbrali na kongresih, leta 1821 je potekal [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. |
||
Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje [[kancler Avstrije|avstrijskega kanclerja]] [[Klemens Metternich|kneza Metternicha]] ustanovitvi neodvisne [[Grčija|Grčije]]. |
Aliansa je razpadla leta [[1830]] zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje [[kancler Avstrije|avstrijskega kanclerja]] [[Klemens Metternich|kneza Metternicha]] ustanovitvi neodvisne [[Grčija|Grčije]]. |
||
{{History-stub}}{{normativna kontrola}} |
{{History-stub}}{{normativna kontrola}} |
||
Redakcija: 21:05, 22. maj 2021
 | Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Združenega kraljestva in Osmanskega imperija.
Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.
Predstavniki Svete alianse so se večkrat zbrali na kongresih, leta 1821 je potekal kongres Svete alianse v Ljubljani.
Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne Grčije.
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
