Vretence: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 87.119.141.213 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Obicni Milan
Oznaka: vrnitev
m dp, pp
Vrstica 3: Vrstica 3:


Praviloma človeško hrbtenico sestavlja 33 vretenc<ref name=Gray>{{cite book|last=Gray|first=Henry|title=Gray's Anatomy|year=1977|publisher=Crown Publishers, Inc.|location=New York|pages=34}}</ref>:
Praviloma človeško hrbtenico sestavlja 33 vretenc<ref name=Gray>{{cite book|last=Gray|first=Henry|title=Gray's Anatomy|year=1977|publisher=Crown Publishers, Inc.|location=New York|pages=34}}</ref>:
* 7 vratnih (cervikalnih); 1. vratno vretence ali [[nosač]] nosi glavo, 2. vratno vretence ali [[okretač]] pa omogoča gibanje glave
* 7 vratnih (cervikalnih); 1. vratno vretence ali [[nosač]] (atlas) nosi glavo, 2. vratno vretence ali [[okretač]] (aksis) pa omogoča gibanje glave
* 12 prsnih (torakalnih)
* 12 prsnih (torakalnih)
* 5 ledvenih (lumbalnih)
* 5 ledvenih (lumbalnih)
Vrstica 14: Vrstica 14:
Vretence sestavljajo naslednji deli:
Vretence sestavljajo naslednji deli:
* telo vretenca (''corpus vertebrae''): leži anteriorno. Velikost teles narašča od 2. vratnega do 5. križnega vretenca. Vsako telo ima zgoraj in spodaj sklepno ploskev za telo sosednjega vretenca (''facies articularis''). <ref name="Gray" />
* telo vretenca (''corpus vertebrae''): leži anteriorno. Velikost teles narašča od 2. vratnega do 5. križnega vretenca. Vsako telo ima zgoraj in spodaj sklepno ploskev za telo sosednjega vretenca (''facies articularis''). <ref name="Gray" />
* vretenčni lok (''arcus vertebrae''): izrača se iz posteriornega stene telesa vretenca, na katero se pripenja z dvema pediculusoma (''pediculus arcus vertebrae''). Telo tvorita dve laminasti plošči, ki se zadaj zraščata v zadajšnji trnasti odrastek. <ref name="Gray" />
* vretenčni lok (''arcus vertebrae''): izrašča se iz posteriornega stene telesa vretenca, na katero se pripenja z dvema pediculusoma (''pediculus arcus vertebrae''). Telo tvorita dve laminasti plošči, ki se zadaj zraščata v zadajšnji trnasti odrastek. <ref name="Gray" />
* odrastki:
* odrastki:
** dva stranska odrastka (''processus transversus vertebrae''): iztezata se lateralno
** dva stranska odrastka (''processus transversus vertebrae''): iztezata se lateralno
Vrstica 23: Vrstica 23:
Telo in lok vretenca oklepata vretenčno odprtino (''foramen spinale'' oz. ''foramen vertebrale''), skozi katero poteka hrbtenjača.
Telo in lok vretenca oklepata vretenčno odprtino (''foramen spinale'' oz. ''foramen vertebrale''), skozi katero poteka hrbtenjača.


Spodnji sklepni odrastek vretenca je v stiku z zgornjim sklepnim odrastkom naslednjega vretenca. Med obema vretencoma tako nastane odprtina (foramen intervertebrale), skozi katero izhajajo spinalni živci.
Spodnji sklepni odrastek vretenca je v stiku z zgornjim sklepnim odrastkom naslednjega vretenca. Med obema vretencema tako nastane odprtina (foramen intervertebrale), skozi katero izhajajo spinalni živci.


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 18:29, 20. maj 2021

Rdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica

Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.[1]

Praviloma človeško hrbtenico sestavlja 33 vretenc[2]:

  • 7 vratnih (cervikalnih); 1. vratno vretence ali nosač (atlas) nosi glavo, 2. vratno vretence ali okretač (aksis) pa omogoča gibanje glave
  • 12 prsnih (torakalnih)
  • 5 ledvenih (lumbalnih)
  • 5 križnih (sakralnih)
  • 4 trtičnih (kokcigealnih)

Križna vretenca so pri odraslem zraščena v križnico, trtična pa v trtico.[1] Ostala vretenca so ločena in med takima nezraščenima sosednima vretencema se nahaja medvretenčnica (medvretenčna plošča oz. discus intervertebralis).[2]

Anatomija

Vretence sestavljajo naslednji deli:

  • telo vretenca (corpus vertebrae): leži anteriorno. Velikost teles narašča od 2. vratnega do 5. križnega vretenca. Vsako telo ima zgoraj in spodaj sklepno ploskev za telo sosednjega vretenca (facies articularis). [2]
  • vretenčni lok (arcus vertebrae): izrašča se iz posteriornega stene telesa vretenca, na katero se pripenja z dvema pediculusoma (pediculus arcus vertebrae). Telo tvorita dve laminasti plošči, ki se zadaj zraščata v zadajšnji trnasti odrastek. [2]
  • odrastki:
    • dva stranska odrastka (processus transversus vertebrae): iztezata se lateralno
    • zadajšnji trnasti odrastek (processus spinosus vertebrae)
    • zgornji sklepni odrastek (processus articularis superior): izrašča se navzgor iz loka vretenca. Med odrastkom in telesom vretenca nastane zareza (incisura vertebralis superior)
    • spodnji sklepni odrastek (processus articularis inferior): izrašča se navzdol iz loka vretenca. Med odrastkom in telesom vretenca nastane zareza (incisura vertebralis inferior)

Telo in lok vretenca oklepata vretenčno odprtino (foramen spinale oz. foramen vertebrale), skozi katero poteka hrbtenjača.

Spodnji sklepni odrastek vretenca je v stiku z zgornjim sklepnim odrastkom naslednjega vretenca. Med obema vretencema tako nastane odprtina (foramen intervertebrale), skozi katero izhajajo spinalni živci.

Viri

  1. ↑ 1,0 1,1 http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=vretence, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 1. 2013.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Gray, Henry (1977). Gray's Anatomy. New York: Crown Publishers, Inc. str. 34.
Stub icon

Ta anatomski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vretence&oldid=5517059«