Grobnica narodnih herojev, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
BuDi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ZimskoSonce (pogovor | prispevki)
slog, sliki
Vrstica 1: Vrstica 1:

{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grobnica narodnih herojev
| name = Grobnica narodnih herojev
Vrstica 19: Vrstica 20:
| občina = Ljubljana
| občina = Ljubljana
}}
}}
'''Gróbnica [[Narodni heroj|národnih herójev]]''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in nekaj po vojni umrlim herojem. Stoji na [[Trg narodnih herojev, Ljubljana|Trgu narodnih herojev]], ob [[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije|zgradbi Državnega zbora]]. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki [[sarkofag]]a z reliefi. Postavili so ga leta 1949. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek. Na zahodni in vzhodni stranici sarkofaga sta bronasta reliefa s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Umetniška avtorja grobnice sta [[arhitekt]] [[Edo Mihevc]] in [[kipar]] [[Boris Kalin]].
'''Gróbnica [[Narodni heroj|národnih herójev]]''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in nekaj po vojni umrlim herojem. Postavili so ga leta [[1949]]. Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.<ref>Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.</ref>


Grobnica je v senci dreves na zahodni strani zgradbe [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]], v parku pred [[Narodni muzej Slovenije|Narodnim muzejem Slovenije]].
Stoji na [[Trg narodnih herojev, Ljubljana|Trgu narodnih herojev]], ob [[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije|zgradbi Državnega zbora]]. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki [[sarkofag]]a z reliefi. Je v senci dreves na zahodni strani zgradbe [[Državni zbor Republike Slovenije|državnega zbora]], v parku pred [[Narodni muzej Slovenije|Narodnim muzejem Slovenije]].


Umetniška avtorja grobnice sta [[arhitekt]] [[Edo Mihevc]] in [[kipar]] [[Boris Kalin]]. Na ''zahodni'' in ''vzhodni'' stranici sarkofaga sta [[Bron|bronasta]] [[Relief (umetnost)|reliefa]] s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek.
Domoljubni napis na zgornjem robu je 1948 na Mihevčevo pobudo za spomenik sestavil [[pesnik]] [[Oton Župančič]].

== Napis ==
Domoljubni napis na zgornjem robu je leta 1948 na Mihevčevo pobudo sestavil [[Oton Župančič]].


:''Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.''
:''Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.''
Vrstica 29: Vrstica 33:
:''Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.''
:''Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.''


== Pokopani ==
Izmed skupno 1.312 odlikovanih z jugoslovanskim redom narodnega heroja, oziroma 156 iz [[Slovenija|Slovenije]], so v grobnici pokopani naslednji:<br>
Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije.


''Politični voditelji'' so bili: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder, ''vojaški voditelji'' pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder-Tomaž.
''zapisani na severni strani sarkofaga''

Pokopani heroji, ki so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot ([[brigada|brigad]]), so Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej [[Slovenske partizanske brigade]]).

Tiste, katerih imena so bila '''prvotno''' vklesana na ''severni'' in ''južni'' strani sarkofaga, so v grobnico slovesno pokopali 24. aprila 1949.

=== Zapisani na ''severni'' strani sarkofaga ===
* [[Tone Tomšič]] (* 9. junij 1910, † 21. maj 1942) (padel v boju)
* [[Tone Tomšič]] (* 9. junij 1910, † 21. maj 1942) (padel v boju)
* [[Slavko Šlander]] (* 20. junij 1909, † 24. avgust 1941) (padel v boju)
* [[Slavko Šlander]] (* 20. junij 1909, † 24. avgust 1941) (padel v boju)
* [[Miloš Zidanšek-Vencelj|Miloš Zidanšek]] (* 12. september 1909, † 6. februar 1942) (padel v boju)
* [[Miloš Zidanšek-Vencelj|Miloš Zidanšek]] (* 12. september 1909, † 6. februar 1942) (padel v boju)
* [[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman Stane]] (* 27. marec 1912, † 7. november 1944) (umrl v nesreči)
* [[Franc Rozman - Stane]] (* 27. marec 1912, † 7. november 1944) (umrl v nesreči)
* [[Ivan Kavčič-Nande|Ivan Kavčič Nande]] (* 14. december 1913, † 30. julij 1943)) (padel v boju skupaj z Šaranovićem in Jevtićem)
* [[Ivan Kavčič-Nande|Ivan Kavčič - Nande]] (* 14. december 1913, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj s Šaranovićem in Jevtićem)
[[File:Pokop narodnih herojev v skupno grobnico.Ljubljana.1949 1.jpg|thumb|Pokop 24. aprila 1949.]]

[[File:Pokop narodnih herojev v skupno grobnico.Ljubljana.1949 2.jpg|thumb|Pokop 24. aprila 1949.]]
''zapisani na južni strani sarkofaga''
=== Zapisani na ''južni'' strani sarkofaga ===
* [[Milovan Šaranović]] (* 20. november 1913, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj z Jevtićem in Kavčičem)
* [[Milovan Šaranović]] (* 20. november 1913, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj z Jevtićem in Kavčičem)
* [[Predrag Jevtić - Dragan|Dragan Jevtić]] (* 1914, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj s Šaranovićem in Kavčičem)
* [[Predrag Jevtić - Dragan|Dragan Jevtić]] (* 1914, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj s Šaranovićem in Kavčičem)
* [[Ljubo Šercer]] (* 1. avgust 1915, † 22. december 1941) (padel v boju)
* [[Ljubo Šercer]] (* 1. avgust 1915, † 22. december 1941) (padel v boju)
* [[Janko Premrl-Vojko|Janko Premrl Vojko]] (* 29. februar 1920, † 26. februar 1943) (padel v boju)
* [[Janko Premrl-Vojko|Janko Premrl - Vojko]] (* 29. februar 1920, † 26. februar 1943) (padel v boju)
* [[Majda Šilc]] (* 17. marec 1923, † 14. julij 1944) (umrla v boju)
* [[Majda Šilc]] (* 17. marec 1923, † 14. julij 1944) (padla v boju)
* [[Boris Kidrič]] (dodano naknadno) (* 10. april 1912, † 11. april 1953)
* [[Boris Kidrič]] ('''dodano naknadno''') (* 10. april 1912, † 11. april 1953)
* [[Dušan Kveder|Dušan Kveder - Tomaž]] (dodano naknadno) (* 9. april 1915, † 12. marec 1966)
* [[Dušan Kveder|Dušan Kveder - Tomaž]] ('''dodano naknadno''') (* 9. april 1915, † 12. marec 1966)
* [[Vinko Simončič|Vinko Simončič - Gašper]] (dodano naknadno) (* 1914, † 8. november 1944) (padel v boju)
* [[Vinko Simončič|Vinko Simončič - Gašper]] ('''dodano naknadno''') (* 1914, † 8. november 1944) (padel v boju)
=== Zapisan ''dodatno'' na ''vzhodni'' strani pod sarkofagom ===
* [[Edvard Kardelj|Edvard Kardelj - Krištof]] (* 27. januar 1910, † 10. februar 1979)


=== Zapisana ''dodatno'' na ''zahodni'' strani pod sarkofagom ===
Heroje katerih imena so bila prvotno vklesana na severni in južni strani sarkofaga, so v grobnico slovesno pokopali 24. aprila 1949.

''zapisan dodatno na vzhodni strani pod sarkofagom''
* [[Edvard Kardelj|Edvard Kardelj Krištof]] (* 27. januar 1910, † 10. februar 1979)

''zapisana dodatno na zahodni strani pod sarkofagom''
* [[Miha Marinko]] (* 8. september 1900, † 19. avgust 1983)
* [[Miha Marinko]] (* 8. september 1900, † 19. avgust 1983)
* [[Daki|Stane Semič Daki]] (* 13. november 1915, † 1. september, 1985)
* [[Daki|Stane Semič - Daki]] (* 13. november 1915, † 1. september, 1985)

Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Politični voditelji so bili primer: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder; vojaški voditelji pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder - Tomaž. <br>Naslednji izmed pokopanih herojev so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot ([[brigada|brigad]]): Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej [[Slovenske partizanske brigade]]).

Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.<ref>Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.</ref>


== Kritike in politična obračunavanja ==
== Kritike in politična obračunavanja ==


Posvetilni napis na [[Spomenik žrtvam vseh vojn|Spomeniku žrtvam vseh vojn]], ki je bil postavljen 2013 je prevzel besedilo župančičevih verzov iz grobnice herojev, čemur so nekateri potomci Otona Župančiča in politiki goreče nasprotovali in označevali za zlorabo.<ref>https://www.delo.si/kultura/razno/domovina-je-ena-nam-vsem-dodeljena.html</ref><ref>http://www.demokraticni-socializem.si/proti-zlorabi-zupancicevih-verzov/</ref>
Posvetilni napis na [[Spomenik žrtvam vseh vojn|Spomeniku žrtvam vseh vojn]], ki je bil postavljen 2013, je prevzel besedilo Župančičevih verzov iz grobnice herojev, čemur so nekateri potomci Otona Župančiča in politiki goreče nasprotovali in označevali za zlorabo.<ref>{{Navedi splet|title=Domovina je ena nam vsem dodeljena|url=https://old.delo.si/kultura/razno/domovina-je-ena-nam-vsem-dodeljena.html|website=old.delo.si|date=2017-07-17|accessdate=2021-05-13|language=sl-si|first=Jožica|last=Grgič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Proti zlorabi Župančičevih verzov|url=http://www.demokraticni-socializem.si/proti-zlorabi-zupancicevih-verzov/|website=Iniciativa za demokratični socializem|accessdate=2021-05-13|language=sl-SI|date=20. marec 2017}}</ref>


Politični pol, ki nasprotuje zgodovinskim ostankom komunizma je po letu 1991 večkrat namignil na vrašljive vrednote nekaterih pokopanih in postavljal pod vprašaj upravičenost njihovega mesta v ''Grobnici narodnih herojev'' postavljeni v center glavnega mesta, takoj ob hramu demokracije, nekateri so šli tako daleč, da so neimenovane označil za množične morilce in težke zločince.<ref>https://www.dnevnik.si/1042914827</ref><ref>https://www.zzb-nob.si/aktualno/grobnica-herojev-izjava-zzb-nob-slovenije/</ref>
Politični pol, ki nasprotuje zgodovinskim ostankom komunizma, je po letu 1991 večkrat namignil na vprašljive vrednote nekaterih pokopanih in postavljal pod vprašaj upravičenost njihovega mesta v ''Grobnici narodnih herojev'', postavljeni v center glavnega mesta, takoj ob hramu demokracije, nekateri so neimenovane označili za množične morilce in težke zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Nesprejemljive Janševe izjave|url=https://www.dnevnik.si/1042914827|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-13|date=23. november 2019|last=Križman (predsednik ZZB NOB Slovenije)|first=Marijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=GROBNICA HEROJEV - IZJAVA ZZB NOB Slovenije|url=https://www.zzb-nob.si/aktualno/grobnica-herojev-izjava-zzb-nob-slovenije/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|date=2019-11-22|accessdate=2021-05-13|language=sl-SI}}</ref>


== Viri in opombe ==
== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
{{opombe|2}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
*[[partizanski spomenik]]{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam spomenikov v Ljubljani]]
*[[partizanski spomenik]]


[[Kategorija:Spomeniki druge svetovne vojne v Ljubljani]]
[[Kategorija:Spomeniki druge svetovne vojne v Ljubljani]]

Redakcija: 00:31, 14. maj 2021

Grobnica narodnih herojev
Grobnica narodnih herojev se nahaja v Ljubljana-center
Grobnica narodnih herojev
Grobnica narodnih herojev
Geografska lega: Grobnica narodnih herojev, Ljubljana-center
LegaNa Trgu narodnih herojev, Ljubljana
Mestna občina Ljubljana
Koordinati46°3′7″N 14°30′4″E / 46.05194°N 14.50111°E / 46.05194; 14.50111Koordinati: 46°3′7″N 14°30′4″E / 46.05194°N 14.50111°E / 46.05194; 14.50111
Zgrajeno1949-1952
ArhitektEdvard Mihevc (arhitekt; 1949), Boris Kalin (kipar; 1949)
Uradno ime: Ljubljana - Grobnica narodnih herojev
Razglasitev23.oktober 1983
evid. št.343[1]

Gróbnica národnih herójev v Ljubljani je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem NOB in nekaj po vojni umrlim herojem. Postavili so ga leta 1949. Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.[2]

Stoji na Trgu narodnih herojev, ob zgradbi Državnega zbora. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki sarkofaga z reliefi. Je v senci dreves na zahodni strani zgradbe državnega zbora, v parku pred Narodnim muzejem Slovenije.

Umetniška avtorja grobnice sta arhitekt Edo Mihevc in kipar Boris Kalin. Na zahodni in vzhodni stranici sarkofaga sta bronasta reliefa s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek.

Napis

Domoljubni napis na zgornjem robu je leta 1948 na Mihevčevo pobudo sestavil Oton Župančič.

Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.
Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt?
Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.

Pokopani

Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije.

Politični voditelji so bili: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder, vojaški voditelji pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder-Tomaž.

Pokopani heroji, ki so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot (brigad), so Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej Slovenske partizanske brigade).

Tiste, katerih imena so bila prvotno vklesana na severni in južni strani sarkofaga, so v grobnico slovesno pokopali 24. aprila 1949.

Zapisani na severni strani sarkofaga

Pokop 24. aprila 1949.
Pokop 24. aprila 1949.

Zapisani na južni strani sarkofaga

Zapisan dodatno na vzhodni strani pod sarkofagom

Zapisana dodatno na zahodni strani pod sarkofagom

Kritike in politična obračunavanja

Posvetilni napis na Spomeniku žrtvam vseh vojn, ki je bil postavljen 2013, je prevzel besedilo Župančičevih verzov iz grobnice herojev, čemur so nekateri potomci Otona Župančiča in politiki goreče nasprotovali in označevali za zlorabo.[3][4]

Politični pol, ki nasprotuje zgodovinskim ostankom komunizma, je po letu 1991 večkrat namignil na vprašljive vrednote nekaterih pokopanih in postavljal pod vprašaj upravičenost njihovega mesta v Grobnici narodnih herojev, postavljeni v center glavnega mesta, takoj ob hramu demokracije, nekateri so neimenovane označili za množične morilce in težke zločince.[5][6]

Sklici in opombe

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 343«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.
  3. Grgič, Jožica (17. julij 2017). »Domovina je ena nam vsem dodeljena«. old.delo.si. Pridobljeno 13. maja 2021.
  4. »Proti zlorabi Župančičevih verzov«. Iniciativa za demokratični socializem. 20. marec 2017. Pridobljeno 13. maja 2021.
  5. Križman (predsednik ZZB NOB Slovenije), Marijan (23. november 2019). »Nesprejemljive Janševe izjave«. Dnevnik. Pridobljeno 13. maja 2021.
  6. »GROBNICA HEROJEV - IZJAVA ZZB NOB Slovenije«. Zveza združenj borcev za vrednote NOB. 22. november 2019. Pridobljeno 13. maja 2021.

Glej tudi

  • partizanski spomenik