France Tomažič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Vrstica 5: Vrstica 5:


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Tomažič je v rojstnem mestu obiskoval osnovno šolo in 1912–1920 klasično gimnazijo, se 1920 vpisal na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniško fakulteto]] (smer [[arhitektura]]), bil študent 1. generacije na novoustanovljeni [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] pri [[Jože Plečnik|J. Plečniku]] in 1924 [[diploma|diplomiral]] ter ostal pri njem [[asistent]] do 1930, ko se je osamosvojil. Leta 1932 je opravil strokovni izpit za pooblaščenega [[inženir]]ja arhitekture in odprl lastni atelje v Ljubljani. Tomažič je bil zelo navezan na Plečnikov, v izročilo vpet arhitekturni nazor, vendar je že s prvimi samostojnimi deli pokazal popoln preobrat in poznavanje sodobnih problemov načrtovanja. S sodobno zasnovano [[stanovanjska kolonija|stanovanjsko kolonijo]] v [[Dermotova ulica|Dermotovi ulici]] (1931)<ref name="Zlobec">{{Navedi splet|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2021/03/18/france-tomazic-prvi-diplomant-plecnikove-sole-v-ljubljani/|title=FRANCE TOMAŽIČ: PRVI DIPLOMANT PLEČNIKOVE ŠOLE V LJUBLJANI|date=18. 3. 2021|accessdate=29. 4. 2021|publisher=MARIJANZLOBEC|last=Zlobec|first=Marijan}}</ref> v Ljubljani se je jasno opredelil za moderno arhitekturo, čeprav oblikovanje še odseva Plečnikov vpliv. Za zgled modernističnega arhitekturnega načrtovanja veljajo njegove vile Grivec (1934), Kopač (1936) in Oblak (1937).
Tomažič je v rojstnem mestu obiskoval osnovno šolo in 1912–1920 klasično gimnazijo, se 1920 vpisal na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniško fakulteto]] (smer [[arhitektura]]), bil študent 1. generacije na novoustanovljeni [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] pri [[Jože Plečnik|J. Plečniku]] in 1924 [[diploma|diplomiral]] ter ostal pri njem [[asistent]] do 1930, ko se je osamosvojil. Leta 1932 je opravil strokovni izpit za pooblaščenega [[inženir]]ja arhitekture in odprl lastni atelje v Ljubljani. Tomažič je bil zelo navezan na Plečnikov, v izročilo vpet arhitekturni nazor, vendar je že s prvimi samostojnimi deli pokazal popoln preobrat in poznavanje sodobnih problemov načrtovanja. S sodobno zasnovano [[stanovanjska kolonija|stanovanjsko kolonijo]] v [[Dermotova ulica|Dermotovi ulici]] (1931)<ref name="Zlobec">{{Navedi splet|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2021/03/18/france-tomazic-prvi-diplomant-plecnikove-sole-v-ljubljani/|title=FRANCE TOMAŽIČ: PRVI DIPLOMANT PLEČNIKOVE ŠOLE V LJUBLJANI|date=18. 3. 2021|accessdate=29. 4. 2021|publisher=MARIJANZLOBEC|last=Zlobec|first=Marijan}}</ref> v Ljubljani se je jasno opredelil za moderno arhitekturo, čeprav oblikovanje še odseva Plečnikov vpliv. Za zgled modernističnega arhitekturnega načrtovanja veljajo njegove vile Grivec (1934), Kopač (1936) in Oblak (1937).<ref name="Zlobec"></ref>


Tomažič je teoretično raziskoval sodobno stanovanjsko gradnjo in [[urbanizem|urbanistična]] vprašanja, kar je uporabil pri natečaju za regulacijo Ljubljane (1941) in z njim pokazal tehtno znanje in nakazal še danes aktualne urbanistične poglede. Po osvoboditvi se je kot upravnik tehničnih baz pri Ministrstvu za gradnje [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] lotil obnovitvenih nalog. V letih 1946−1966 je bil vodja biroja v [[Slovenija projekt]]u.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref>
Tomažič je teoretično raziskoval sodobno stanovanjsko gradnjo in [[urbanizem|urbanistična]] vprašanja, kar je uporabil pri natečaju za regulacijo Ljubljane (1941) in z njim pokazal tehtno znanje in nakazal še danes aktualne urbanistične poglede. Po osvoboditvi se je kot upravnik tehničnih baz pri Ministrstvu za gradnje [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] lotil obnovitvenih nalog. V letih 1946−1966 je bil vodja biroja v [[Slovenija projekt]]u.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref>

Redakcija: 16:25, 29. april 2021

France Tomažič
Rojstvo4. november 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Ljubljana, Vojvodina Kranjska[d], Avstro-Ogrska
Smrt18. september 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (68 let)
Ljubljana, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicarhitekt, urbanist
Poznan pourbanist

France Tomažič, slovenski arhitekt in urbanist, * 4. november 1899, Ljubljana, † 18. september 1968, Ljubljana.

Življenje in delo

Tomažič je v rojstnem mestu obiskoval osnovno šolo in 1912–1920 klasično gimnazijo, se 1920 vpisal na Tehniško fakulteto (smer arhitektura), bil študent 1. generacije na novoustanovljeni ljubljanski univerzi pri J. Plečniku in 1924 diplomiral ter ostal pri njem asistent do 1930, ko se je osamosvojil. Leta 1932 je opravil strokovni izpit za pooblaščenega inženirja arhitekture in odprl lastni atelje v Ljubljani. Tomažič je bil zelo navezan na Plečnikov, v izročilo vpet arhitekturni nazor, vendar je že s prvimi samostojnimi deli pokazal popoln preobrat in poznavanje sodobnih problemov načrtovanja. S sodobno zasnovano stanovanjsko kolonijo v Dermotovi ulici (1931)[2] v Ljubljani se je jasno opredelil za moderno arhitekturo, čeprav oblikovanje še odseva Plečnikov vpliv. Za zgled modernističnega arhitekturnega načrtovanja veljajo njegove vile Grivec (1934), Kopač (1936) in Oblak (1937).[2]

Tomažič je teoretično raziskoval sodobno stanovanjsko gradnjo in urbanistična vprašanja, kar je uporabil pri natečaju za regulacijo Ljubljane (1941) in z njim pokazal tehtno znanje in nakazal še danes aktualne urbanistične poglede. Po osvoboditvi se je kot upravnik tehničnih baz pri Ministrstvu za gradnje LRS lotil obnovitvenih nalog. V letih 1946−1966 je bil vodja biroja v Slovenija projektu.[3]

Viri

  1. Tomažič, France // Grove Art Online[Oxford, England], Houndmills, Basingstoke, England, New York: OUP, 2017. — ISBN 978-1-884446-05-4doi:10.1093/GAO/9781884446054.ARTICLE.T085476
  2. 2,0 2,1 Zlobec, Marijan (18. marec 2021). »FRANCE TOMAŽIČ: PRVI DIPLOMANT PLEČNIKOVE ŠOLE V LJUBLJANI«. MARIJANZLOBEC. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  3. Enciklopedija Slovenije. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga

Zunanje povezave