Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 79: Vrstica 79:


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Duhovnik naj bi se po požaru v vasi leta 1296 namreč preselil v Polhov Gradec in takrat se je tam ustanovila samostojna župnija.<ref name="Simonišek">{{navedi knjigo |author=Evgen Simonišek, ur. |year=2018 |title=Vrzdenec : sv. Kancijan : obnovitvena dela 2017–2018 |publisher=Ognjišče |isbn=978-961-263-229-8 |cobiss=94952961 |pages=34}}</ref> Kljub temu je vrzdenška cerkev ohranila poseben pomen, kar se kaže v večkratnih poslikavah. Cerkvena ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.<ref name="Urbanc"></ref> Zanimivo je, da so kralji na starejši poslikavi usmerjeni proč od oltarja (h koru), na mlajši pa pričakovano proti oltarju.
Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Duhovnik naj bi se po požaru v vasi leta 1296 namreč preselil v Polhov Gradec in takrat se je tam ustanovila samostojna župnija.<ref name="Simonišek"|p=8>{{navedi knjigo |author=Evgen Simonišek, ur. |year=2018 |title=Vrzdenec : sv. Kancijan : obnovitvena dela 2017–2018 |publisher=Ognjišče |isbn=978-961-263-229-8 |cobiss=94952961 |pages=34}}</ref> Kljub temu je vrzdenška cerkev ohranila poseben pomen, kar se kaže v večkratnih poslikavah. Cerkvena ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.<ref name="Urbanc"></ref> Zanimivo je, da so kralji na starejši poslikavi usmerjeni proč od oltarja (h koru), na mlajši pa pričakovano proti oltarju.


Leta 1733 je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij (prvi kuratni beneficiat, Jožef Rozman oz. Rožman, je bil umeščen 26. aprila). Lesen glavni oltar je iz leta 1752. Osrednji kip, kip sv. Kancijana, ob straneh obdajata sv. Lovrenc in sv. Štefan, nad njimi pa Devica Marija na prestolu z apostolom sv. Tomažem in sv. Matijem ob strani. Leta 1859 je bil obnovljen, skupaj z novima stranskima oltarjema (levi oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Device Marije, s kipi sv. Joahima in sv. Ane ob strani, nad njimi pa sv. Jožefa s prepoznavnim atributom ozelenele palice in tesarskega kotnika; desni oltar je posvečen sv. Katarini, s kipi sv. Lucijw, sv. Barbare in zgoraj apostola sv. Petra) je 14. 8. 1859 blagoslovil vrhniški dean Andrej Pečar.<ref name="Simonišek"></ref>
Leta 1733 je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij (prvi kuratni beneficiat, Jožef Rozman oz. Rožman, je bil umeščen 26. aprila). Lesen glavni oltar je iz leta 1752. Osrednji kip, kip sv. Kancijana, ob straneh obdajata sv. Lovrenc in sv. Štefan, nad njimi pa Devica Marija na prestolu z apostolom sv. Tomažem in sv. Matijem ob strani. Leta 1859 je bil obnovljen, skupaj z novima stranskima oltarjema (levi oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Device Marije, s kipi sv. Joahima in sv. Ane ob strani, nad njimi pa sv. Jožefa s prepoznavnim atributom ozelenele palice in tesarskega kotnika; desni oltar je posvečen sv. Katarini, s kipi sv. Lucijw, sv. Barbare in zgoraj apostola sv. Petra) je 14. 8. 1859 blagoslovil vrhniški dean Andrej Pečar.<ref name="Simonišek"></ref>


== Restavratorsko-konservatorska dela ==
== Restavratorsko-konservatorska dela ==
Cerkev je poleti 1925<ref>Iz tega leta so najstarejše fotografije vrzdenške cerkve.{{sfn|Simonišek|2018|p=9}}</ref> pod nadzorstvom spomeniškega urada oz. [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]] v načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal [[Matej Sternen]]. Pod apnenim beležem južne stene sta odkrila obe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, razmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta vrhnjo plast 1926 snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in jo je 1958 restavriral Emil Pohl.<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref><ref name="Urbanc">{{navedi splet |url=http://restavratorstvo-urbanc.si/2017/11/07/pohod-in-poklon-svetih-treh-kraljev-vrzdenec-kos/ |title=Pohod in poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos) |accessdate=28. 4. 2021 |date=7. 11. 2017 |format=html |work=Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka }}</ref> Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1200-1600|title=Stalna zbirka 1200–1600|accessdate=27. 4. 2021|website=Narodna galerija}}</ref> Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref> in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="Križnar">{{navedi revijo |last1=Križnar |first1=Anabelle |last2= |first2= |year=18. 10. 2005 |title=Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca |journal=Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) |volume=41 |issue=41 |pages=163—177 |publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L9Z8OAC1/c4e9f66f-730c-4ac5-9b5a-3fed7a1465ee/PDF |accessdate=27. 4. 2021 }}</ref> Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.
Cerkev je poleti 1925<ref>Iz tega leta so najstarejše fotografije vrzdenške cerkve. Simonišek, 2018, 9.</ref> pod nadzorstvom spomeniškega urada oz. [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]] v načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal [[Matej Sternen]]. Pod apnenim beležem južne stene sta odkrila obe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, razmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta vrhnjo plast 1926 snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in jo je 1958 restavriral Emil Pohl.<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref><ref name="Urbanc">{{navedi splet |url=http://restavratorstvo-urbanc.si/2017/11/07/pohod-in-poklon-svetih-treh-kraljev-vrzdenec-kos/ |title=Pohod in poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos) |accessdate=28. 4. 2021 |date=7. 11. 2017 |format=html |work=Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka }}</ref> Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1200-1600|title=Stalna zbirka 1200–1600|accessdate=27. 4. 2021|website=Narodna galerija}}</ref> Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref> in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="Križnar">{{navedi revijo |last1=Križnar |first1=Anabelle |last2= |first2= |year=18. 10. 2005 |title=Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca |journal=Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) |volume=41 |issue=41 |pages=163—177 |publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L9Z8OAC1/c4e9f66f-730c-4ac5-9b5a-3fed7a1465ee/PDF |accessdate=27. 4. 2021 }}</ref> Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.


Konec leta 1992 je občinski izvršni svet sprejel predlog občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, naj se cerkev razglasi za kulturni spomenik.<ref>{{Navedi revijo|date=5. 12. 1992|title=Cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu kulturni spomenik|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KHQST21N/7f07cd2f-ed27-44c7-8f01-23ad0428f0e8/PDF|magazine=Naša Komuna|page=2|access-date=27. 4. 2021}}</ref> Ta status ji je bil podeljen z odlokom 17. 3. 1993, ko je bila razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1993-01-0571/odlok-o-razglasitvi-podruznicne-cerkve-sv--kancijana-v-verdencu-za-kulturni-spomenik |title=571. Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Kancijana v Verdencu za kulturni spomenik, stran 548. |accessdate=27. 4. 2021 |date=5. 3. 1993 |format=html |work=Glasilo Uradni list Republike Slovenije}}</ref>
Konec leta 1992 je občinski izvršni svet sprejel predlog občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, naj se cerkev razglasi za kulturni spomenik.<ref>{{Navedi revijo|date=5. 12. 1992|title=Cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu kulturni spomenik|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KHQST21N/7f07cd2f-ed27-44c7-8f01-23ad0428f0e8/PDF|magazine=Naša Komuna|page=2|access-date=27. 4. 2021}}</ref> Ta status ji je bil podeljen z odlokom 17. 3. 1993, ko je bila razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1993-01-0571/odlok-o-razglasitvi-podruznicne-cerkve-sv--kancijana-v-verdencu-za-kulturni-spomenik |title=571. Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Kancijana v Verdencu za kulturni spomenik, stran 548. |accessdate=27. 4. 2021 |date=5. 3. 1993 |format=html |work=Glasilo Uradni list Republike Slovenije}}</ref>

Redakcija: 18:37, 28. april 2021

Cerkev sv. Kancijana
Portret
46°01'18.8"N 14°15'59.9"E
Krajnad naseljem ob potoku Sopošče
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsv. Kancijan
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Sloggotika
Lastnosti
Št. zvonikov1
Uprava
ŽupnijaŽupnija Horjul
ŠkofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec
LegaObčina Horjul

Podružnična cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu je eden najpomembnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Zasnova je še romanska, znana pa je po gotskih freskah.

Zgodovina

Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Duhovnik naj bi se po požaru v vasi leta 1296 namreč preselil v Polhov Gradec in takrat se je tam ustanovila samostojna župnija.[1] Kljub temu je vrzdenška cerkev ohranila poseben pomen, kar se kaže v večkratnih poslikavah. Cerkvena ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.[2] Zanimivo je, da so kralji na starejši poslikavi usmerjeni proč od oltarja (h koru), na mlajši pa pričakovano proti oltarju.

Leta 1733 je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij (prvi kuratni beneficiat, Jožef Rozman oz. Rožman, je bil umeščen 26. aprila). Lesen glavni oltar je iz leta 1752. Osrednji kip, kip sv. Kancijana, ob straneh obdajata sv. Lovrenc in sv. Štefan, nad njimi pa Devica Marija na prestolu z apostolom sv. Tomažem in sv. Matijem ob strani. Leta 1859 je bil obnovljen, skupaj z novima stranskima oltarjema (levi oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Device Marije, s kipi sv. Joahima in sv. Ane ob strani, nad njimi pa sv. Jožefa s prepoznavnim atributom ozelenele palice in tesarskega kotnika; desni oltar je posvečen sv. Katarini, s kipi sv. Lucijw, sv. Barbare in zgoraj apostola sv. Petra) je 14. 8. 1859 blagoslovil vrhniški dean Andrej Pečar.[1]

Restavratorsko-konservatorska dela

Cerkev je poleti 1925[3] pod nadzorstvom spomeniškega urada oz. Franceta Steleta v načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal Matej Sternen. Pod apnenim beležem južne stene sta odkrila obe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, razmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta vrhnjo plast 1926 snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest Narodne galerije in jo je 1958 restavriral Emil Pohl.[4][2] Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).[5] Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,[4] in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.[6] Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.

Konec leta 1992 je občinski izvršni svet sprejel predlog občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, naj se cerkev razglasi za kulturni spomenik.[7] Ta status ji je bil podeljen z odlokom 17. 3. 1993, ko je bila razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega spomenika.[8]

Sklici

  1. 1,0 1,1 Evgen Simonišek, ur. (2018). Vrzdenec : sv. Kancijan : obnovitvena dela 2017–2018. Ognjišče. str. 34. COBISS 94952961. ISBN 978-961-263-229-8.
  2. 2,0 2,1 »Pohod in poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos)« (html). Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka. 7. november 2017. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  3. Iz tega leta so najstarejše fotografije vrzdenške cerkve. Simonišek, 2018, 9.
  4. 4,0 4,1 >»Artifiks: Portal za kulturne odvisnike«. [Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu. Projektna skupina Vitrina meseca. 10. junij 2020. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  5. »Stalna zbirka 1200–1600«. Narodna galerija. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  6. Križnar, Anabelle (18. oktober 2005). »Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca«. Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta). Zv. 41, št. 41. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. str. 163–177. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  7. »Cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu kulturni spomenik«. Naša Komuna. 5. december 1992. str. 2. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  8. »571. Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Kancijana v Verdencu za kulturni spomenik, stran 548« (html). Glasilo Uradni list Republike Slovenije. 5. marec 1993. Pridobljeno 27. aprila 2021.

Zunanje povezave