Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 87: Vrstica 87:


== Sklici ==
== Sklici ==

== Zunanje povezave ==
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174571861?fbclid=IwAR1pYFxwWs5TTSqpzuzIRDjR2fjD93Km0b_UxLvgfjDPJZ7CghUkHHpzfR4 Obzorja duha: Obnova cerkve na Vrzdencu, 18. 10. 2018]


[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Kanicjan, Vrzdenec]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Kanicjan, Vrzdenec]]

Redakcija: 23:44, 27. april 2021

Cerkev sv. Kancijana
Portret
46°01'18.8"N 14°15'59.9"E
Krajnad naseljem ob potoku Sopošče
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsv. Kancijan
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Slogromansko-gotska zasnova
Lastnosti
Št. zvonikov1
Uprava
ŽupnijaŽupnija Horjul
ŠkofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec
LegaObčina Horjul

Podružnična cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu je eden najpomembnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Zasnova je še romanska, znana pa je po gotskih freskah.

Zgodovina

Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz 13. stoletja.

Restavratorsko-konservatorska dela

Cerkev sta leta 1925 preiskala France Stele in Matej Sternen ter pod beležem južne stene odkrila dve plasti fresk, ki sta jih snela in so danes (od 1957)[1] del stalne zbirke Narodne galerije (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).[2] Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,[1] in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.[3] Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.

Konec leta 1992 je občinski izvršni svet sprejel predlog občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, naj se cerkev razglasi za kulturni spomenik.[4] Ta status ji je bil podeljen z odlokom 17. 3. 1993, ko je bila razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega spomenika.[5]

Sklici

Zunanje povezave

  1. 1,0 1,1 >»Artifiks: Portal za kulturne odvisnike«. [Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu. Projektna skupina Vitrina meseca. 10. junij 2020. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  2. »Stalna zbirka 1200–1600«. Narodna galerija. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  3. Križnar, Anabelle (18. oktober 2005). »Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca«. Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta). Zv. 41, št. 41. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. str. 163–177. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  4. »Cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu kulturni spomenik«. Naša Komuna. 5. december 1992. str. 2. Pridobljeno 27. aprila 2021.
  5. »571. Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Kancijana v Verdencu za kulturni spomenik, stran 548« (html). Glasilo Uradni list Republike Slovenije. 5. marec 1993. Pridobljeno 27. aprila 2021.