Pojdi na vsebino

Zalpuva: Razlika med redakcijama

dodanih 2.098 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
(kategorizacija)
Brez povzetka urejanja
 
'''Zalpuva''' ali '''Zalpa''' je še neodkrito mesto v [[Anatolija|Anatoliji]], ustanovljeno v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] okoli 17. stoletja pr. n. št. Zgodovina mesta je znana predvsem iz razglasa [[Hetiti|hetitskega]] kralja [[Anita (hetitski kralj)|Anite]] (CTH 1).<ref>Kimball, Sara E., Jonathan Slocum. ''"Hittite Online", Proclamation of Anitta CHT 1.'' University of Texas at Austin. Pridobljeno 6. decembra 2020.</ref><ref>''"Information about the Hittites"''. Pridobljeno 6. decembra 2020.</ref> Zalpa, omenjena v [[Hatušili I.|Analih Hatušilija I.]] (CTH 13), je po nedavnih izkopavanjih znanstvenikov z univerz v [[Tübingen]]u in [[Čikago|Čikagu]] prepričljivo prepoznana kot Tilmen Höyük v dolini reke Karasu južno od gorovja [[Taurus]].<ref name=fref3>Chicago-Tubingen Expedition to Zincirli. "Annals of Ḫattušili I (mid- to late 17th cent. BCE)", Pridobljeno 18. novembra 2020.</ref>
 
==Zalpa ob Črnem morju==
Zalpuva ob "Zalpskem morju" je bila prizorišče [[Legenda|legende]] o kraljici [[Kültepe|Kaneša]], ki je bila napisana ali prevedena v [[Huritščina|huritski]] jezik:<ref>Leick, Gwendolyn. ''A Dictionary of Ancient Near Eastern Mythology''. Routledge. 1998. str. 142. ISBN 9780415198110.</ref>
 
: ''"[Kraljica] Kaneša je nekoč v enem letu rodila trideset sinov in rekla: "Kakšno hordo sinov sem rodila! Z gnojem je zamazala špranje v košarah, vanje spravila sinove in jih spustila v reko. Reka jih je odnesla do morja v deželi Zalpuva, kjer so jih bogovi vzeli iz morja in jih vzgojili. Ko je minilo nekaj let, je kraljica ponovno rodila, tokrat trideset hčera. Hčere je vzgojila sama."''
 
Reka, ki teče skozi Kaneš (Sarımsaklı Çayı) se izliva v [[Črno morje]] in ne morda v jezero Tuz.
 
Zalpuva je skupaj z [[Nerik]]om omenjena tudi v molitvi hetitskega kralja Arnuvande I. Nerik je bil [[Hatščina|hatsko]] govoreče mesto, ki je med Arnuvandinim vladanjem padlo pod oblast Kaskov. V tem delu molitve je bila omenjena tudi Kamama, ki je bila med vladavino Arnuvande II. pod oblastjo Kasov. Do nedavnega je veljalo, da je bila Zalpuva eno od hatskih mest v severni osrednji Anatoliji, tako kot Nerik, [[Hatuša]] in verjetno [[Sapinuva]]. Za Zalpuvo se domneva, da so jo ustanovili [[Hati]].
 
Okoli 17. stoletja pr. n. št. je kralj Zalpuve Uhna napadel Nešo. Zapulvani so iz nje odpeljali mestnega idola Siusa. Med vladanjem zadnjega zapulvskega kraal Huzije je Zapulvo napadel kralj Neše Anita, vzel Huzijo za ujetnika in odpeljal neškega idola Siusa. Kmalu zatem je Zalpuva kulturno in jezikovno postala hetitsko mesto.
Arnuwandina molitev pomeni, da so Zalpuvo opustošili Kaski in je na začetku 14. stoletja pr. n. št. hkrati z Nerikom padla pod njihovo oblast. Kot možna lokacijoa Zalpuve je bil predlagan İkiztepe v delti reke Kızılırmak v bližini obale Črnega morja.<ref>Bajramovic, Gojko (2011). Historical Geography of Anatolia in the Old Assyrian Colony Period. Museum Tusculanum Press, str.120. ISBN 8763536455.</ref>
 
==Sklici==
41.478

urejanj