Kino: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
ZimskoSonce (pogovor | prispevki)
m brez virov
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|250px|Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897.]]
{{Brez virov}}[[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|250px|Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897.]]
[[Slika:Cinemaaustralia.jpg|thumb|120px|Notranjost kina]]
[[Slika:Cinemaaustralia.jpg|thumb|120px|Notranjost kina]]


Vrstica 21: Vrstica 21:
=== 1955: Slovenska widescreen premiera ===
=== 1955: Slovenska widescreen premiera ===
Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film ''Grof Monte Christo'' prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana [[Grand Hotel Union]]) 9. marca 1955.
Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film ''Grof Monte Christo'' prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana [[Grand Hotel Union]]) 9. marca 1955.

{{film-stub}}
{{struct-stub}}


[[Kategorija:Film]]
[[Kategorija:Film]]
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}{{struct-stub}}

{{film-stub}}

Redakcija: 17:44, 18. marec 2021

Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897.
Notranjost kina

Kino je prostor, kjer prikazujejo/predvajajo filme. Večinoma so kinodvorane komercialne in gledalci za ogled filma kupijo vstopnico. Film se s projektorjem predvaja na filmsko platno, sprva na 35 mm, kasneje pa na širokozaslonski widescreen 70 mm filmski trak, znan kot standardni kino format 2.39:1 ali 21:9. Današnji sodobni filmi so vsi posneti in prikazani v digitalni tehniki.

Klasične kino dvorane so največkrat podobne gledališkim, običajno locirane v mestnih središčih z vrstami sedežev, ki se proti ozadju dvorane dvigajo in so zamaknjene za polovico sedeža da izboljšajo vidljivost. Moderni kino center z sodobnim interijerjem lahko ima več dvoran različnih velikosti, z več projekcijami hkrati in so običajno locirani izven strogih središč, kot del nakupovalnih centrov itd.

Zgodovina

1895: Prva javna kinoprojekcija

28. decembra 1895, je bila v kavarni Salon Indien du Grand Café v Parizu, predvajana sploh prva javna komercialna kino predstava na svetu, za katero je bilo treba plačati vstopnico. Brata Lumière, francoska pionirja moderne kinematografije, sta predstavila svojih deset kratkih filmov, ki sta jih posnela pred tem, vsi pa so bili krajši od ene minute.

V prvih letih predvajanj v kinodvoranah so bili aktualni predvsem kratki filmi. Pred letom 1910 je bila dolžina filmov omejena na en kolut traku (one-reeler), nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel povprečno dolžino 20 minut (dva koluta filma). Po prvi svetovni vojni so dosegli celovečerni filmi že dolžino približno 60 minut.

Danes za predvajanje uporabljajo digitalno tehniko, zato po tej plati dolžina filma ni omejena. V Sloveniji deluje še vedno veliko kinodvoran v manjših mestih, ki so preživela kljub porastu velikih kino centrov v večjih mestih.

Prva redna projekcija zvočnega filma v Sloveniji je bila 27. februarja 1930 s premiero filma Nori pevec (The Singing Fool, 1928). Prelomni dogodek se je zgodil v ljubljanskem kinu Matica, ki je z opremo Western-electric postal prvi pravi zvočni kinematograf v Sloveniji.

Posebna novinarska zvočna projekcija je bila sicer že 28. januarja 1930, ko so v kinu Ljubljanski dvor predvajali film Moderni Faust (Midstream, 1929). Premiera zvočnega filma je bila »radi tehničnih zaprek« naslednji dan odpovedana.

1955: Slovenska widescreen premiera

Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film Grof Monte Christo prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana Grand Hotel Union) 9. marca 1955.