Tribok: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
prevod iz angleške wiki
Vrstica 29: Vrstica 29:
{{Zbirka|Trebuchet|Tribok}}
{{Zbirka|Trebuchet|Tribok}}


[[Trebuchet]]
[[:en:Trebuchet|Trebuchet]]


{{orozje-stub}}
{{orozje-stub}}

Redakcija: 14:35, 16. marec 2021

Tribok

Tribok (tudi trebušet) je protiutežna mehanska metalna naprava, ki je bila v uporabi od leta 1250 do konca srednjega veka.

Tribok je v bistvu povečana prača, ki izrablja utež, da nato izvrže izstrelek. Razširjen je bil predvsem v srednjem veku. Zgradili so ga kar na samem bojišču, ker je bil pretežak za vleko. Povprečen iztrelek je bil težak 150 kg. Tak izstrelek je potoval do 200 metrov daleč, namenjen je bil predvsem za uničevanje strelnih lin in obrambnih stolpov. Izstrelki so bili kamnite ali svinčene krogle, v času kuge pa so vanj namestili tudi glave in trupla umrlih za kugo. Protiutež je tehtala tudi do 7 ton (odvisno od velikosti triboka).

Obstajata dve glavni vrsti trebušet. Prvi je vlečni trebušet ali mangonel, ki s pomočjo delovne sile zaniha roko. Na Kitajskem se je prvič pojavil v 4. stoletju p.n.št. Tehnologijo, ki so jo Avari prevažali proti zahodu, so v poznem 6. stoletju našega štetja sprejeli Bizantinci, v naslednjih stoletjih pa njihovi sosedje. Kasnejši in pogosto večji in močnejši, protiutež trebušet, s pomočjo protiuteži zaniha roko. V krščanskih in muslimanskih deželah okoli Sredozemlja se je pojavil v 12. stoletju, Mongoli pa so ga v 13. stoletju prenesli nazaj na Kitajsko.

Gibljiva utež

V srednjem veku je tribok postajal učinkovitejši zaradi zelo pomembne novosti: pritrjeno utež je zamenjala gibljiva. Zagon gibljive uteži zavira gibanje nihala in ga v navpičnem položaju tako rekoč ustavi. Orožje je zaradi tega lahko manjše, pa tudi odskakovanje naprave se zmanjša. Hitrost streljanja je zato lahko večja, saj triboka ni več treba po vsakem strelu ponovno nameščati. Poleg tega je bil boljši prenos energije s triboka na iztrelek, torej ga lahko izstrelimo dlje in natančneje.

Zasnova

Trebušet je sestavljeni stroj, ki izkorišča mehansko prednost vzvoda, za metanje izstrelka. Običajno gre za velike konstrukcije, katerih dolžina tramu je 15 metrov, nekatere pa naj bi bile še večje. Izdelane so predvsem iz lesa, ponavadi ojačanega s kovino, usnjem, vrvjo in drugimi materiali. Običajno so nepremični in jih je treba sestaviti na kraju samem, po možnosti z uporabo lokalnega lesa, z vojsko na mesto obleganja ali bitke pa so pripeljani le ključni deli.

Trebušet je sestavljen predvsem iz dolgega nosilca na katerega je pritrjena os, ki je visoko nad tlemi tako, da se lahko tram vrti navpično skozi širok lok (običajno nad 180°). Na enem koncu tramu je pritrjena zanka, ki drži izstrelek. Izstrelek se vrže, ko se tram hitro zasuka z uporabo sile na nasprotni konec tramu. Mehansko prednost dobimo predvsem s tem, da je odsek trama nosilca veliko daljši od nasprotnega odseka, kjer deluje sila - običajno 4 do 6 krat daljši.

Razlika med protiutežnim in vlečnimi trebušetom je v tem, kakšno silo uporabljajo. Trebušet z protiutežjo uporabljaj gravitacijo; potencialna energija se shrani tako, da se počasi dvigne izredno težak zaboj (običajno napolnjena s kamni, peskom ali svincem), pritrjena na krajši konec nosilca (običajno na tečajni povezavi), in se po ukazu sprosti. Vlečni trebušeji uporabljajo človeško moč; na ukaz moški vlečejo vrvi, pritrjene na krajši konec trebušeta. Zaradi težav pri večkratnem in predvidljivem usklajevanju vlečenja številnih moških so protiuteži primerne za večje stroje, čeprav so za inženirja bolj zapleteni.

Ko deluje trebušet, sila povzroči pospeševanje vrtenja tramu okoli osi (vrtišče vzvoda). Ti dejavniki pomnožijo pospešek, ki se prenaša na metalni del tramu in pritrjeno zanko. Zanka se začne vrteti z tramom, vendar se vrti dlje (običajno približno 360 °) in zato hitreje, s čimer prenese to povečano hitrost na izstrelek. Dolžina zanke povečuje mehansko prednost in spreminja tudi smer, tako da ob izpustu iz zanke izstrelek potuje z želeno hitrostjo in kotom, da se doseže cilj. Prilagoditev sprostitvene točke zanke je glavno sredstvo za natančno uravnavanje dosega, saj je ostalo delovanje trebušet po izdelavi težko prilagoditi.

Paket presenečenja

Leta 1332 so med obleganjem gradu Schwanau (v Alzaciji) triboki v notranjost obzidja izstreljevali sode, napolnjene z odpadki! Voda in hrana sta postali neužitni in obleganci so se morali predati.

Zunanje povezave

Trebuchet