Svetovno prvenstvo v nogometu 1970

Svetovno prvenstvo v nogometu 1970 je med 31. majem in 21. junijem 1970 gostila Mehika. V petih mestih se je na petih štadionih - vključno z novim štadionom Azteca v Mexicu - zvrstilo 32 tekem. Sodelovalo je 16 državnih reprezentanc, med katerimi sta bila novinca Izrael in Maroko. Zmagovalec prvenstva je postala Brazilija na čelu s Pelejem, ki se je za nastop odločil, potem ko je že najavil konec reprezentančne kariere. Brazilci so v finalu s 4:1 premagali Italijane in tako zmagali že tretjič, s tem pa je pokal Julesa Rimeta, ki so ga prejemali zmagovalci svetovnih prvenstev od leta 1930 naprej, prešel v njihovo trajno last.

Prvenstvo je ostalo v spominu po neverjetni privlačnosti nogometne igre, ki so jo prikazala nekatera moštva. Četrtfinalna tekma med Zahodno Nemčijo in Anglijo, polfinalna tekma med Italijo in Zahodno Nemčijo ter finale med Italijo in Brazilijo še danes veljajo za najlepše in najbolj napete tekme v zgodovini nogometnih svetovnih prvenstev.

Prvič v zgodovini so bile dovoljene menjave, s čimer se je kvaliteta in napetost igre še povečala. To novo pravilo pa je tudi olajšalo delo trenerjem, saj jim v primeru poškodbe igralca med tekmo ni bilo treba nadaljevati z igralcem manj. Na novo so tega leta uvedli tudi kartone. Kazni za nešportno vedenje so resda obstajale že prej, vendar pa so z rumenimi in rdečimi kartoni postale bolj jasno določene. Vendar pa sodniki na tem prvenstvu niso pokazali nobenega rdečega kartona. To se je prvič zgodilo šele leta 1974.

Prizorišča

• Ciudad de Mexico (Azteca)
• Guadalajara (Jalisco)
• Leon (Guanajuato)
• Puebla (Cuauhtemoc)
• Toluca (Luis Dosal)

Najboljši strelec

• 10 golov

Gerd Müller (Zahodna Nemčija)