Luka Repanšek: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Lynxmb (pogovor | prispevki)
1.755 urejanj
Slogovno neustrezno.
Lynxmb (pogovor | prispevki)
1.755 urejanj
Vrstica 19: Vrstica 19:


=== Jeziki ===
=== Jeziki ===
Luka Repanšek je [[poliglot]], saj govori več jezikov:
Luka Repanšek je [[poliglot]], saj govori in pozna več jezikov:


* sodobni (živi) jeziki: [[slovenščina]], [[angleščina]], [[francoščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[švedščina]], [[Irska gelščina|irščina]] in [[valižanščina]];
* sodobni (živi) jeziki: [[angleščina]], [[francoščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[Irska gelščina|irščina]] in [[valižanščina]];


* izumrli, stari (mrtvi) jeziki: keltski indoevropski jeziki, stari germanski jeziki, stari iranski in stari indijski jeziki (pojem je stara indeoiranistika – v žargonu).
* izumrli in stari jeziki: stari keltski jeziki, stari germanski jeziki, stari iranski in stari indijski jeziki (sanskrt), stara grščina, stari italski jeziki, anatolski jeziki.


Obvladanje področij kot so: [[filologija]], [[zgodovinsko jezikoslovje]], [[etimologija]], morfologija itd., mu omogoča boljše preučevanje jezikov. Repanšek pravi: »Primerjalni jezikoslovec ni pravzaprav ničvreden, če ni tudi odličen filolog.« Utemeljitev je, da je filologija »okostnjak« jezika, saj je tesno povezana s teoretičnim jezikoslovjem, ki skupaj z zgodovinskim jezikoslovjem poskuša osmisliti predvsem probleme, ki nastajajo pri filološkem preučevanju nekega jezika (na primer etimološki problemi). Na podlagi filološkega spoznanja se gradi sistem jezika.
Obvladanje področij kot so: [[filologija]], [[zgodovinsko jezikoslovje]], [[etimologija]], morfologija itd., mu omogoča boljše preučevanje jezikov. Repanšek pravi: »Primerjalni jezikoslovec ni pravzaprav ničvreden, če ni tudi odličen filolog.« Utemeljitev je, da je filologija »okostnjak« jezika, saj je tesno povezana s teoretičnim jezikoslovjem, ki skupaj z zgodovinskim jezikoslovjem poskuša osmisliti predvsem probleme, ki nastajajo pri filološkem preučevanju nekega jezika (na primer etimološki problemi). Na podlagi filološkega spoznanja se gradi sistem jezika.


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==
* Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *''tat?'' in staroirsko ''táid'' 'tat'. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/2, 165-173, 2010.
* Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *''tatь'' in staroirsko ''táid'' 'tat'. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/2, 165-173, 2010.
*Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *''kry'' in staroirsko ''crú'' 'kri'. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/1, 163-170, 2010.
*Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *''kry'' in staroirsko ''crú'' 'kri'. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/1, 163-170, 2010.
*K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini. ''Jezikoslovni zapiski'' 17/2, 159-172, 2011.
*K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini. ''Jezikoslovni zapiski'' 17/2, 159-172, 2011.
Vrstica 40: Vrstica 40:
* Καλαμαντíα (Ptol. II,11,15). ''Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija'' 19, 780-790, 2015.
* Καλαμαντíα (Ptol. II,11,15). ''Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija'' 19, 780-790, 2015.
* A note on Gaulish duti, Chartres A7, B9. ''Études celtiques'' 41, 111-119, 2015.
* A note on Gaulish duti, Chartres A7, B9. ''Études celtiques'' 41, 111-119, 2015.
* Holger Pedersen's „präidg. ?“ in the Light of Advances in the Laryngeal Theory. ''Historische Sprachforschung – Historical Linguistics'' 128, 126-152, 2015.
* Holger Pedersen's „präidg. g“ in the Light of Advances in the Laryngeal Theory. ''Historische Sprachforschung – Historical Linguistics'' 128, 126-152, 2015.
* Dial. Slovene *''krves-'' and the accentual history of Proto-Slavic *''kry'' ‘blood’. ''Annales. Series Historia et Sociologia'' 26, 639-646, 2016.
* Dial. Slovene *''krves-'' and the accentual history of Proto-Slavic *''kry'' ‘blood’. ''Annales. Series Historia et Sociologia'' 26, 639-646, 2016.
* Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
* Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.

Redakcija: 21:47, 25. januar 2021

Luka Repanšek
Portret
Rojstvo6. december 1987({{padleft:1987|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (36 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
Poklicjezikoslovec, filolog, profesor

Luka Repanšek, slovenski jezikoslovec, filolog, univerzitetni profesor, * 6. december 1987, Ljubljana.


Življenje in delo

Obiskoval je OŠ Toma Brejca Kamnik in v Glasbeno šolo Kamnik. Kasneje pa Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani ter izbral smer klavir. V okviru Konservatorija je obiskoval umetniško gimnazijo.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2011 diplomiral iz primerjalnega indoevropskega jezikoslovja ter anglistike z diplomskima nalogama Odrazi laringalov v keltščini, za drugo pa Old English in the Context of North-Sea Germanic.

V študijskem letu 2011/2012 se je kot štipendist Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije izobraževal v okviru podiplomskega študija keltistike na Univerzi v Aberystwythu (Prifysgol Aberystwyth) in ga končal z magistrsko nalogo The Historical Morphology of Primary u-Stems in Celtic (Zgodovinsko oblikoslovje primarnih ujevskih osnov v keltščini).

V študijskem letu 2012/2013 se je vpisal na doktorski študij zgodovinskega jezikoslovja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete pod mentorstvom Metke Furlan. Od konca leta 2012 do februarja 2015 je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Februarja 2015 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z nalogo Keltski prežitki v slovenskem toponomastičnem fondu: prispevek k metodologiji raziskovanja.

Na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje več predmetov: analizo vedske himnike, historično fonetiko indoevropskih jezikov I in II, izbrana poglavja iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, nominalno in pronominalno morfologijo indoevropskih jezikov, staro indijščino I in II ter verbalno morfologijo indoevropskih jezikov.

Njegovo raziskovalno področje je usmerjeno v zgodovinsko primerjavo indoevropskih jezikov, s poudarkom na keltskih, germanskih, slovanskih in indo-iranskih jezikih ter v evropsko paleolingvistiko: zgodovinsko-primerjalna indoevropska slovnica, zgodovinsko-primerjalno keltsko jezikoslovje, zgodovinsko-primerjalno indo-iransko jezikoslovje, zgodovinsko-primerjalno germansko jezikoslovje, evropska paleolingvistika, onomastika in paleografija. Dr. Repanšek je prvi slovenski keltolog.

Jeziki

Luka Repanšek je poliglot, saj govori in pozna več jezikov:

  • izumrli in stari jeziki: stari keltski jeziki, stari germanski jeziki, stari iranski in stari indijski jeziki (sanskrt), stara grščina, stari italski jeziki, anatolski jeziki.

Obvladanje področij kot so: filologija, zgodovinsko jezikoslovje, etimologija, morfologija itd., mu omogoča boljše preučevanje jezikov. Repanšek pravi: »Primerjalni jezikoslovec ni pravzaprav ničvreden, če ni tudi odličen filolog.« Utemeljitev je, da je filologija »okostnjak« jezika, saj je tesno povezana s teoretičnim jezikoslovjem, ki skupaj z zgodovinskim jezikoslovjem poskuša osmisliti predvsem probleme, ki nastajajo pri filološkem preučevanju nekega jezika (na primer etimološki problemi). Na podlagi filološkega spoznanja se gradi sistem jezika.

Bibliografija

  • Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatь in staroirsko táid 'tat'. Jezikoslovni zapiski 16/2, 165-173, 2010.
  • Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *kry in staroirsko crú 'kri'. Jezikoslovni zapiski 16/1, 163-170, 2010.
  • K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijščini. Jezikoslovni zapiski 17/2, 159-172, 2011.
  • Remarks on the development of 'Anglo-Frisian' vowel system. NOWELE (North-Western European language evolution) 64/65, 77-90, 2012.
  • The inscription from Chartres. Études celtiques 39, 181-192, 2013.
  • Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije. Jezikoslovni zapiski 20/1, 199-211, 2014.
  • Fluvius Argao, quis in sinum Argo fluit? Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija 18, 814-820, 2014.
  • Two notes on Old Celtic morphology. Acta linguistica Petropolitana 10, 239-254, 2014.
  • VIRET, Jérémie, LAMBERT, Pierre-Yves, STÜBER, Karin, STIFTER, David, REPANŠEK, Luka. La défixion gauloise de Chartres. Paris: CNRS, 2014.
  • Towards a clarification of the history of the Slovene river name Soča. Linguistica 55, 59-72, 2015.
  • Καλαμαντíα (Ptol. II,11,15). Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija 19, 780-790, 2015.
  • A note on Gaulish duti, Chartres A7, B9. Études celtiques 41, 111-119, 2015.
  • Holger Pedersen's „präidg. g“ in the Light of Advances in the Laryngeal Theory. Historische Sprachforschung – Historical Linguistics 128, 126-152, 2015.
  • Dial. Slovene *krves- and the accentual history of Proto-Slavic *kry ‘blood’. Annales. Series Historia et Sociologia 26, 639-646, 2016.
  • Keltska dediščina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.
  • K voprosu proishoždenii nazvanija Trbiž (antične Taruisia/-um). Voprosy onomastiki 13.1, 43–61, 2016.
  • Rimski kamniti spomeniki iz cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju pri Tomišlju / Roman stone monuments in the Church of St. John the Baptist in Podkraj near Tomišelj. Arheološki vestnik 67, 297-320 (v soavtorstvu z Dejanom Veraničem), 2016.
  • Quiemonis and the epichoric anthroponymy of Ig / Quiemonis v luči avtohtonih ižanskih osebnih imen. Arheološki vestnik 67, 321-357, 2016.
  • Funkcija staroperzijskega zaimka aita. Jezikoslovni zapiski 23/2 (FS Kurkina), 241-260, 2017.
  • New onomastic evidence from the onomastic tradition of Ig. Historische Sprachforschung 130, 90-105, 2017.
  • Berilo vedske proze / A vedic prose reader. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2017.
  • Miscellanea Avestica et Palaeopersica. Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija 22, 1132-1149, 2018.
  • Izbor iz Rgvedske himnike: prevodi in komentarji. Luka Repanšek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2019.
  • Nutulae breves Indo-Iranologicae. Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija 23, 928-938, 2019.
  • Towards the Interpretation of *Is 7. V: T. L. Markey & Luka Repanšek (ur.): Revisiting Dispersions: Celtic and Germanic ca. 400 BC – ca. 400 AD. Proceedings of the International Interdisciplinary Conference held at Dolenjski muzej, Novo mesto, Slovenia; October 12th – 14th, 2018 = Journal of Indo-European Studies Monograph Series 67, 2020.
  • Loucita: Etymological notes on a female name from the Norico-Pannonian onomastic landscape. Voprosy onomastiki 17/3, 2020.
  • Opombe k problematiki tretje osebe ednine perfekta h korenom s strukturo *C(R)eH- v keltščini. Jezikoslovni zapiski 26/2, 91-110, 2020.
  • The accentual profile of Vedic nominal paradigms. Indoevropejskoe jazykoznanie i klassičeskaja filologija 24, 41-64, 2020.

Priznanja

  • Zoisova štipendija; Slovenija; leta 2002-2011
  • Univerzitetna Prešernova nagrada za študente; Univerza v Ljubljani; leta 2011
  • Štipendija Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Štipendije za študij slovenskih državljanov v tujini, 105. JR); leta 2011-2012
  • Nagrada Gwobr Thomas ac Elisabeth Evans mewn Gwyddeleg (Nagrada Thomasa in Elisabeth Evans za študijske dosežke pri irščini) iz Oddelka za kimrijščino Univerze v Aberystwythu/Prifysgol Aberystwyth; Aberystwyth, Wales, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske; leta 2012
  • Nagrada Faculty of Arts Taught Masters Prize (Nagrada Filozofske fakultete Univerze v Aberystwythu za najboljši magisterij) Aberystwyth University/Prifysgol Aberystwyth; Aberystwyth, Wales, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske; leta 2012
  • Nagrada združenja Indogermanische Gesellschaft/Society for Indo-European Studies/Société des études indo-europeénnes (Mednarodno združenje za indoevropsko primerjalno jezikoslovje) za najboljšo doktorsko disertacijo na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na svetu za leto 2015; leta 2015
  • Nagrada Srebrni znak ZRC SAZU za najbolj odmeven doktorat na področju humanistike in družboslovja za leto 2017; leta 2018
  • Nagrada Študentskega sveta FF UL za nadpovprečno pedagoško delo za leto 2019/2020; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; leta 2020

Glej tudi

Viri in zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luka_Repanšek&oldid=5436389«