Etan: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
m pp infopolje |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
| Name = Etan |
| Name = Etan |
||
| ImageFileL1 = Ethane-staggered-CRC-MW-dimensions-2D.png |
| ImageFileL1 = Ethane-staggered-CRC-MW-dimensions-2D.png |
||
| ImageSizeL1 = 180 px |
|||
| ImageFileR1 = Ethane-A-3D-balls.png |
| ImageFileR1 = Ethane-A-3D-balls.png |
||
| ImageSizeR1 = 120px |
|||
| ImageFile2 = Ethane-3D-vdW.png |
| ImageFile2 = Ethane-3D-vdW.png |
||
| ImageSize2 = 150px |
|||
| IUPACName = Etan |
| IUPACName = Etan |
||
| OtherNames = |
| OtherNames = |
||
| Vrstica 33: | Vrstica 30: | ||
}} |
}} |
||
| Section7 = {{Chembox Hazards |
| Section7 = {{Chembox Hazards |
||
| |
| ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0266.htm inchem.org] |
||
| GHSPictograms = {{GHS flame}} |
|||
| EUIndex = 601-002-00-X |
|||
| GHSSignalWord = '''DANGER''' |
|||
| EUClass = [[Slika:Hazard F.svg|40px]] zelo lahko vnetljivo ('''F+''') |
|||
| HPhrases = {{H-phrases|220|280}} |
|||
| ⚫ | |||
| PPhrases = {{P-phrases|210|410+403}} |
|||
| NFPA-F = 4 |
|||
| |
| NFPA-H = 1 |
||
| |
| NFPA-F = 4 |
||
| ⚫ | |||
| SPhrases = {{S2}}, {{S9}}, {{S16}}, {{S33}} |
|||
| |
| NFPA-S = SA |
||
| FlashPtC = −135 |
|||
| Autoignition = 472 °C |
|||
| AutoignitionPtC = 472 |
|||
| |
| ExploLimits = 2,9–13% |
||
}} |
|||
| Section8 = {{Chembox Related |
| Section8 = {{Chembox Related |
||
| |
| OtherFunction = [[metan]]<br/>[[propan]] |
||
| |
| OtherFunction_label = [[alkan]]i |
||
}} |
}} |
||
}} |
}} |
||
Redakcija: 10:48, 20. januar 2021
| |||
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
Etan
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.000.741 | ||
| EC število |
| ||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
| UN število | 1035 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C2H6 | |||
| Molska masa | 30,07 g/mol | ||
| Videz | brezbarven plin | ||
| Gostota | 1,282 kg/m3(15 °C, plinast, 1 atm) 546,49 kg/m3(tekoč, 1 atm) | ||
| Tališče | -181,76 °C (89.34 K) | ||
| Vrelišče | -89 °C | ||
| zelo majhna | |||
| Kislost (pKa) | 50 | ||
| Nevarnosti | |||
| Varnostni list | inchem.org | ||
| GHS piktogrami | 
| ||
| Opozorilna beseda | Pozor | ||
| H220, H280 | |||
| P210, P410+403 | |||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | −135 °C (−211 °F; 138 K) | ||
| 472 °C (882 °F; 745 K) | |||
| Meje eksplozivnosti |
2,9–13% | ||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodno alkani | metan propan | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.
Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.
Identifikacija snovi ali pripravka:
Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, s prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.
Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.
Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:
V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:
Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:
Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.
