Amorejščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
uvod
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 13: Vrstica 13:
}}
}}


'''Amorejščina''' je izumrli zgodnji [[Semitski jeziki|semitski jezik]], ki so ga v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] govorila [[Amoriti|amorejska]] plemena, pomembna v starodavni zgodovini [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Znana je iz [[Ugaritščina|ugaritščine]]. Nekateri znanstveniki štejejo ugaritščino za najbolj zahodno in edino znano amorejsko narečje, ki se je ohranilo v pisni obliki<ref>Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y ''The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia'']. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref><ref>Goetze, Albrecht (1941). "Is Ugaritic a Canaanite Dialect?". ''Language''. '''17''' (2): 127–138. doi: 10.2307/409619. ISSN 0097-8507. JSTOR 409619.</ref><ref>Kaye, Alan S. (2007). [https://books.google.si/books?id=gaktTQ8vq28C&pg=PA49&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Morphologies of Asia and Africa'']. Eisenbrauns. str. 49. ISBN 9781575061092.</ref> in neakadskih lastnih imenih, ki so jih [[Akadsko kraljestvo|akadski]] pisarji zabeležili v obdobjih vladavine [[Amoriti|Amoritov]] v [[Babilonija|Babiloniji]] (konec 3. in začetek 2. tisočletja pr. n. št.), zlasti iz [[Mari]]ju in v manjši meri v Alalahu, Tell Harmalu in Hafadži. Imena se najdejo tudi v zgodnjih [[Stari Egipt|egipčasnih]] besedilih. Eno od njih je krajevno ime ''"Sənīr"'' (سنير. שְׂנִיר) za goro Hermon, znano iz [[Biblija|Biblije]] (5. Mojzesova 3: 9).<ref> Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia]. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref>
'''Amorejščina''' je izumrli zgodnji [[Semitski jeziki|semitski jezik]], ki so ga v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] govorila [[Amoriti|amorejska]] plemena, pomembna v starodavni zgodovini [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Znana je iz [[Ugaritščina|ugaritščine]]. Nekateri znanstveniki štejejo ugaritščino za najbolj zahodno in edino znano amorejsko narečje, ki se je ohranilo v pisni obliki<ref>Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y ''The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia'']. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref><ref>Goetze, Albrecht (1941). "Is Ugaritic a Canaanite Dialect?". ''Language''. '''17''' (2): 127–138. doi: 10.2307/409619. ISSN 0097-8507. JSTOR 409619.</ref><ref>Kaye, Alan S. (2007). [https://books.google.si/books?id=gaktTQ8vq28C&pg=PA49&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Morphologies of Asia and Africa'']. Eisenbrauns. str. 49. ISBN 9781575061092.</ref> in neakadskih lastnih imenih, ki so jih [[Akadsko kraljestvo|akadski]] pisarji zabeležili v obdobjih vladavine [[Amoriti|Amoritov]] v [[Babilonija|Babiloniji]] (konec 3. in začetek 2. tisočletja pr. n. št.), zlasti iz [[Mari]]ju in v manjši meri v Alalahu, Tell Harmalu in Hafadži. Imena se najdejo tudi v zgodnjih [[Stari Egipt|egipčasnih]] besedilih. Eno od njih je krajevno ime ''"Sənīr"'' (سنير. שְׂנִיר) za goro Hermon, znano iz [[Biblija|Biblije]] (5. Mojzesova 3: 9).<ref> Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y ''The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia'']. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref>

Amorejščino se uvršča med arhaične severozahodne semitske jezike, zaradi nekaj značilnosti pa jo je mogoče uvrstiti tudi drugače.

==Sklici==
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{sklici|2}}

Redakcija: 11:36, 7. januar 2021

Amorejščina
Materni jezikLevant
Izumrl2. tisočletje pr. n. št.
afroazijski
  • semitski
    • osrednjeemitski
      • severozahodni semitski
        • Amorejščina
Narečja
Jezikovne oznake
ISO 639-3Ni (mis)
Glottologamor1239

Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda. Znana je iz ugaritščine. Nekateri znanstveniki štejejo ugaritščino za najbolj zahodno in edino znano amorejsko narečje, ki se je ohranilo v pisni obliki[1][2][3] in neakadskih lastnih imenih, ki so jih akadski pisarji zabeležili v obdobjih vladavine Amoritov v Babiloniji (konec 3. in začetek 2. tisočletja pr. n. št.), zlasti iz Mariju in v manjši meri v Alalahu, Tell Harmalu in Hafadži. Imena se najdejo tudi v zgodnjih egipčasnih besedilih. Eno od njih je krajevno ime "Sənīr" (سنير. שְׂנִיר) za goro Hermon, znano iz Biblije (5. Mojzesova 3: 9).[4]

Amorejščino se uvršča med arhaične severozahodne semitske jezike, zaradi nekaj značilnosti pa jo je mogoče uvrstiti tudi drugače.

Sklici

  1. Woodard, Roger D. (2008-04-10). The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.
  2. Goetze, Albrecht (1941). "Is Ugaritic a Canaanite Dialect?". Language. 17 (2): 127–138. doi: 10.2307/409619. ISSN 0097-8507. JSTOR 409619.
  3. Kaye, Alan S. (2007). Morphologies of Asia and Africa. Eisenbrauns. str. 49. ISBN 9781575061092.
  4. Woodard, Roger D. (2008-04-10). The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.