Kino: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|250px|Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897.]] |
|||
[[Slika:Cinemaaustralia.jpg|thumb|Notranjost |
[[Slika:Cinemaaustralia.jpg|thumb|120px|Notranjost kina]] |
||
'''Kino''' je prostor, kjer prikazujejo/predvajajo filme. Večinoma so kinodvorane komercialne in gledalci za ogled filma kupijo vstopnico. Film se s [[filmski projektor|projektorjem]] predvaja na [[filmsko platno]]. |
'''Kino''' je prostor, kjer prikazujejo/predvajajo filme. Večinoma so kinodvorane komercialne in gledalci za ogled filma kupijo vstopnico. Film se s [[filmski projektor|projektorjem]] predvaja na [[filmsko platno]], sprva na 35 mm, kasneje pa na widesreen 70 mm filmski trak. Današnji sodobni filmi so vsi posneti in prikazani v digitalni tehniki. |
||
Dvorane so največkrat podobne [[gledališče|gledališkim]], z vrstami sedežev, ki se proti ozadju dvorane dvigajo in so zamaknjene za polovico sedeža da izboljšajo vidljivost. Kino lahko vsebuje več dvoran, kjer potekajo projekcije več filmov naenkrat. |
Dvorane so največkrat podobne [[gledališče|gledališkim]], z vrstami sedežev, ki se proti ozadju dvorane dvigajo in so zamaknjene za polovico sedeža da izboljšajo vidljivost. Kino lahko vsebuje več dvoran, kjer potekajo projekcije več filmov naenkrat. |
||
== |
== Zgodovina == |
||
=== 1895: Prva komercialna kinoprojekcija === |
|||
28. decembra 1895 je bila v Parizu na sporedu prva javna komercialna kinodpredstava |
|||
V prvih letih predvajanj v kinodvoranah so bili aktualni predvsem kratki filmi. Pred letom 1910 je bila dolžina filmov omejena na en kolut traku (one-reeler), nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel povprečno dolžino 20 minut (dva koluta filma). Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so dosegli celovečerni filmi že dolžino približno 60 minut. |
V prvih letih predvajanj v kinodvoranah so bili aktualni predvsem kratki filmi. Pred letom 1910 je bila dolžina filmov omejena na en kolut traku (one-reeler), nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel povprečno dolžino 20 minut (dva koluta filma). Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so dosegli celovečerni filmi že dolžino približno 60 minut. |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 19: | ||
Posebna novinarska zvočna projekcija je bila sicer že 28. januarja 1930, ko so v [[Kino Dvor|kinu Ljubljanski dvor]] predvajali film ''Moderni Faust'' (Midstream, 1929). Premiera zvočnega filma je bila »radi tehničnih zaprek« naslednji dan odpovedana. |
Posebna novinarska zvočna projekcija je bila sicer že 28. januarja 1930, ko so v [[Kino Dvor|kinu Ljubljanski dvor]] predvajali film ''Moderni Faust'' (Midstream, 1929). Premiera zvočnega filma je bila »radi tehničnih zaprek« naslednji dan odpovedana. |
||
=== 1955: Slovenska widescreen premiera === |
|||
Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film ''Grof Monte Christo'' prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana [[Grand Hotel Union]]) 9. marca 1955. |
Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film ''Grof Monte Christo'' prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana [[Grand Hotel Union]]) 9. marca 1955. |
||
{{film-stub}} |
{{film-stub}} |
||
Redakcija: 16:59, 16. december 2020
Kino je prostor, kjer prikazujejo/predvajajo filme. Večinoma so kinodvorane komercialne in gledalci za ogled filma kupijo vstopnico. Film se s projektorjem predvaja na filmsko platno, sprva na 35 mm, kasneje pa na widesreen 70 mm filmski trak. Današnji sodobni filmi so vsi posneti in prikazani v digitalni tehniki.
Dvorane so največkrat podobne gledališkim, z vrstami sedežev, ki se proti ozadju dvorane dvigajo in so zamaknjene za polovico sedeža da izboljšajo vidljivost. Kino lahko vsebuje več dvoran, kjer potekajo projekcije več filmov naenkrat.
Zgodovina
1895: Prva komercialna kinoprojekcija
28. decembra 1895 je bila v Parizu na sporedu prva javna komercialna kinodpredstava
V prvih letih predvajanj v kinodvoranah so bili aktualni predvsem kratki filmi. Pred letom 1910 je bila dolžina filmov omejena na en kolut traku (one-reeler), nekje po letu 1910 pa je celovečerni film dosegel povprečno dolžino 20 minut (dva koluta filma). Po prvi svetovni vojni so dosegli celovečerni filmi že dolžino približno 60 minut.
Danes za predvajanje uporabljajo digitalno tehniko, zato po tej plati dolžina filma ni omejena. V Sloveniji deluje še vedno veliko kinodvoran v manjših mestih, ki so preživela kljub porastu velikih kino centrov v večjih mestih.
Prva redna projekcija zvočnega filma v Sloveniji je bila 27. februarja 1930 s premiero filma Nori pevec (The Singing Fool, 1928). Prelomni dogodek se je zgodil v ljubljanskem kinu Matica, ki je z opremo Western-electric postal prvi pravi zvočni kinematograf v Sloveniji.
Posebna novinarska zvočna projekcija je bila sicer že 28. januarja 1930, ko so v kinu Ljubljanski dvor predvajali film Moderni Faust (Midstream, 1929). Premiera zvočnega filma je bila »radi tehničnih zaprek« naslednji dan odpovedana.
1955: Slovenska widescreen premiera
Prva "widescreen" predstava v Sloveniji je bil film Grof Monte Christo prikazan v ljubljanskem kinu Union (danes dvorana Grand Hotel Union) 9. marca 1955.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
