Belgijska Galija: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
m
poenotenje predlog AWB
({{normativna kontrola}})
m (poenotenje predlog AWB)
 
 
==Rimska osvojitev==
Ozemlje, ki so ga Rimljani kasneje imenovali Belgijska Galija, je v [[galske vojne|galskih vojnah]] osvojil Julij Cezar leta 57 pr. n. št.. Sodobne raziskave kažejo, da je takrat v regiji živelo osemnajst plemen.<ref>J.-P. Picot, ''Dictionnaire Historique de la Gaule'', Pariz: La différence, 2002, str. 321.</ref>
 
V vojni proti Rimljanom so se združila vsa belgijska plemena, razen [[Remi|Remov]], delno zaradi strahu pred izolacijo, do katere bi prišlo, če bi Rimljani osvojili ostanek njihovega ozemlja, delno pa zaradi jeze, ker so rimske legije preteklo zimo prezimovale na njihovem ozemlju. Sodobne ocene kažejo, da so imeli združeni [[Belgi]] približno 288.000 vojakov, ki jim je poveljeval [[Svesioni|svesionski]] kralj [[Galba]].<ref>Julij Cezar, ''Osvojitev Galije'', New York: Penguin, 1982, str. 59-60.</ref> Cezar se je zaradi velikosti belgijske vojske in njenega izrednega poguma izogibal neposrednemu spopadu. Namesto tega se je njegova konjenica spopadala z manjšimi plemenskimi vojskami. Za večjo bitko se je odločil šele takrat, ko mu je uspelo osamiti eno od plemen. Plemena so se postopoma vdajala in Cezar je poražencem ponudil prizanesljive mirovne pogoje in celo rimsko zaščito pred grožnjami sosednjih plemen.<ref>Julij Cezar, ''Osvojitev Galije'', str. New York: Penguin, 1982, str. 59, 70, 72.</ref> Večina plemen je ponujene mirovne pogoje sprejela.
 
Osvojitvi leta 57 pr. n. št. je sledil niz uporov. Največjega so po [[Vercingetoriks]]ovem porazu leta 52. pr. n. št. vodili [[Belovaki]]. Belgi se se med uporom izogibali neposrednemu spopadu z Rimljani in so namesto tega s konjenico in lokostrelci stalno nadlegovali njihove legije pod neposrednim Cezarjevim poveljstvom. Ko je belovaška zaseda, v katero so nameravali zvabiti Rimljane, spodletela, je upor propadel. Rimljani so upornike pobili.
==Cezarjevi ''Komentarji''==
Julij Cezar je v svojih ''[[Commentarii de bello Gallico|Komentarjih galskih vojn]]'' zapisal:
{{quotecitatni blok|''Galija je razdeljena na tri dele. V prvem so naseljeni [[Belgi]], v drugem [[Akvitanci]] in v tretjem prebivalci, ki se v njihovem jeziku imenujejo [[Kelti]], v našem pa [[Galci]]. Omenjena ljudstva imajo poleg različnih jezikov tudi različne institucije in zakone. Galce od Akvitancev ločuje reka [[Garona]], od Belgov pa reki [[Marna]] in [[Sena]]. Najpogumnejši od vseh plemen so Belgi, ker živijo daleč od kulture naše [[Narbonska Galija|province]], ker jih obišče zelo malo trgovcev, ki bi jim prodajali stvari za pomehkuženje duha in ker so najbližji [[Germani|Germanom]] na drugem bregu [[Ren]]a, s katerimi se nenehno vojskujejo.''}}
 
==Ustanovitev province==
Provinca Belgijska Galija je bila prvotno del [[Galija|Galije]] (''Gallia Comata''). Ker se je njena državna uprava izkazala za neučinkovito, je po popisu prebivalstva v Galiji leta 27. pr. n. št. cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] ukazal prestrukturiranje galskih provinc. [[Mark Agripa]] je zato leta 22 pr. n. št. Galijo razdelil na tri province: [[Akvitanska Galija|Akvitansko]], [[Lugdunska Galija|Lugdunsko]] in Belgijsko Galijo. Agripova delitev je temeljila na jezikovnih in rasnih značilnostih regij. Belgijska Galija je bila mešanica keltskih in germanskih ljudstev.<ref>M. Bunson, ''Encyclopedia of the Roman Empire'', New York: Facts on File, 1994, str. 169.</ref> Njeno glavno mesto je bil [[Reims]], kasneje [[Trier]]. Natančen datum selitve ni poznan.
 
Sodobni zgodovinarji gledajo na naziv Galija in njeno delitev kot na proizvod napačne etnografije. Njena delitev na tri province je bil poskus vzpostavitve bolj učinkovite uprave, ki je bil v nasprotju z delitvijo na kulturni osnovi.<ref>The Cambridge Ancient History, nova izdaja, 10, London: Cambridge University Press, 1970, str. 469.</ref> Ravnotežje med romanizacijo prebivalstva in ohranitvijo obstoječe kulture je rušilo več zaporednih rimskih cesarjev. Rimljani so omogočali preživetje lokalnih vlad (kantonov), vendar so istočasno omejevali njihovo število. Rimsko oblast je izvajala Galska skupščina (''Concilium Galliarum'') v Reimsu ali Trierju. Ugledni predstavniki Belgijske Galije so se morali udeleževati slavnosti v Lugdunumu ([[Lyon]]), na katerih so običajno proslavljali in poveličevali cesarjev genij. Učinkovitost Skupščine se je pokazala v postopni romanizaciji osebnih imen lokalne elite in romanizaciji zakonodaje pod vplivom lokalnih oblastnikov.<ref>E.M. Wightman, ''Gallia Belgica'', Los Angeles: University of California Press, 1985, str. 57-62, 71-74.</ref>
 
==Reforme==
{{Rimske province leta 117}}
 
[[Kategorija:Rimske province]]
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Rimske province]]

Navigacijski meni