Sadje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:


== Sestavine ==
== Sestavine ==
Sadje vsebuje veliko [[vitamin]]ov, [[balast]]nih snovi, sadnih [[kislina|kislin]] in [[mineral]]ov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:
Sadje vsebuje veliko [[vitamin]]ov, veliko sadnega sladkorja [[Fruktoza|fruktoze]] , sadnih [[kislina|kislin]], veliko [[Voda|vode]] [[mineral]]ov.
* voda: 75–95 %.
* voda: 75–95 %.
* ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
* ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.

Redakcija: 19:53, 8. december 2020

Sadje
Stojnica s sadjem na barcelonski tržnici

Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja (fruktoze) in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline. Paprika, kumarica in buča nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za rabarbaro; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.

Sestavine

Sadje vsebuje veliko vitaminov, veliko sadnega sladkorja fruktoze , sadnih kislin, veliko vode mineralov.

  • voda: 75–95 %.
  • ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
  • sladne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
  • esencialne aminokisline – gradniki beljakovin.
  • lipidi: 0d 0,3–1,0 v lupinskem sadju pa do 64 %.
  • vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
  • minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca, Ka, Al

Vrste sadja

Izdelki iz sadja

  • Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
  • Zmrznjeno sadje,
  • Suho sadje,
  • Kompoti,
  • Marmelade
  • Prelivi
  • Sadni žele.
  • pite

Shranjevanje in konzerviranje

  • Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
  • Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
  • Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
  • Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem,

Zunanje povezave