Leon Štukelj

Leon Štukelj
Osebni podatki
Rojstvo	12. november 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Novo mesto
Smrt	8. november 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (100 let) Maribor
Bivališče	Maribor, Slovenija
Šport
Šport	Gimnastika
Disciplina	več panog
Trener	dr. Viktor Murnik
Pregled medalj Predstavnik države Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavia Moška gimnastika Dosežki na velikih tekmovanjih Tekmovanje 01 ! 02 ! 03 ! Olimpijske igre 3 1 2 Svetovno prvenstvo 5 3 3 Skupaj 8 4 5 Olimpijske igre Zlato 1924 mnogoboj Zlato 1924 drog Bron 1928 mnogoboj Bron 1928 ekipne mešane vaje Zlato 1928 krogi Srebro 1936 krogi Svetovna prvenstva Moška gimnastika Zlato 1922 bradlja Zlato 1922 drog Zlato 1922 krogi Srebro 1922 konj z ročaji Srebro 1922 plavanje Bron 1922 skok v višino Zlato 1926 drog Zlato 1926 krogi Srebro 1926 mnogoboj Bron 1926 bradlja Bron 1930 drog

Leon Štukelj [léon štúkelj], slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, * 12. november 1898, Novo mesto, † 8. november 1999, Maribor, Slovenija.

Življenje

Štukelj se je rodil v Novem mestu, takrat Avstro-Ogrska, danes Slovenija. Je pomembna osebnost v slovenski športni zgodovini, saj je eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu.

Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Kandiji pri Novem mestu kot tretji otrok očetu Leopoldu in materi Mariji. Še preden je vstopil v deško šolo stare gimnazije, kjer so poučevali frančiškani, so se Štukljevi preselili v Kastelčevo hišo sredi Kandije. Tu se je seznanil s sovrstniki s katerimi je začel svojo telovadno pot.

Na mladega Leona je imel odločujoč vpliv novomeški Sokol, v katerega se je vpisal leta 1907.

V šolskem letu 1910/11 je pričel obiskovati novomeško gimnazijo, ki je kmalu dobila veliko telovadnico, saj je telovadba postala obvezen predmet. Štukelj je bil odličen za predtelovadca.

Čeprav mu prva svetovna vojna ni prizanesla je večino časa preživel na Dunaju kjer sta živeli tudi njeni sestri Pola in Irma. Aprila 1918 je Leon opravil maturo in se vpisal v 1. semester prava na univerzi na Dunaju. Po končani vojni je nadaljeval študij na pravni fakulteti v Zagrebu, kasneje pa še na ljubljanski univerzi.

Vrnil se je v Novo mesto in začel z intenzivno vadbo. Leta 1919 je bil povabljen na akademijo sokolskega društva v Ljubljano. Nekaj časa se je preživljal kot tajnik zdravniške komisije na Bledu, vendar je tudi tam pomagal pri sokolskem društvu.

Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obsežnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeležila iger v Los Angelesu leta 1932.

Štukelj na tekmi v Beogradu leta 1930

Leta 1927 je dokončal študij prava. Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu, nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je živel vse do smrti.

Leon Štukelj je bil od leta 1936 Član Rotary kluba Maribor, najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji. Z okupacijo Jugoslavije je klub prenehal delovati aprila 1941, zaradi neodobravanja takratne oblasti klub po drugi svetovni vojni ni ponovno oživel. Štukelj je leta 1993 ponovno pomagal pri vzpostavitvi Rotarijanstva na Slovenskem. Po njem Rotarijci imenujejo svojo fundacijo.

Štukelj je bil nekaj časa tudi skrbnik groba Primiceve Julije v Novem mestu.

Štukelj ni odobraval komunističnega režima v Jugoslaviji. Zaradi teh razlogov je bil povojnim komunističnim oblastem sumljiv. Po vojni je bil najprej zaprt, potem pa izpuščen, vendar mu je komunistična oblast trajno prepovedala opravljati sodniški poklic. Primerne športne slave je bil znova deležen šele po razpadu Jugoslavije.

V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega olimpionika (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v Sidneyu v Avstraliji za leto 2000. A do tega, na žalost, ni prišlo.

Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu, ki jo je režiral Matjaž Berger. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Posthumno mu je bila podeljena medalja Pierra de Coubertina (1999) in 2000 naziv slovenskega športnika stoletja.

Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Mariboru (Univerzitetni športni center) in Novem mestu; tam so mu 1968 podelili naziv častni občan, po njem poimenovali ulico, v Kandiji pa stoji njegov spomenik, prav tako kot v Žužemberku in Mariboru, kjer so mu 1989 podelili zlati grb in 1993 častno meščanstvo, po njem poimenovali najnovejši in največji (tudi slovenski) trg ter Osnovno šolo Leona Štuklja v Novi vasi.

Leta 2018 je izšla njegova literarizirana biografija Stoja na krogih avtorja Borisa Karlovška, 2019 pa zgodovinsko-dokumentarno delo o njegovi profesionalni karieri Gospod Leon Štukelj in Tovarišija, ki so ga na podlagi arhivskega dokumetnarnega gradiva napisali Ivan Čuk, Alenka Puhar in Aleks Leo Vest.

Z naskokom in zasluženo ima naziv najboljšega slovenskega športnika vseh časov.

Hram slavnih

• 1997 - je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih
• 2011 - je bil na prireditvi Slovenski športnik leta kot prvi skupaj z Mirom Cerarjem sprejet v novoustanovljeni Hram slavnih slovenskih športnikov

Glej tudi

• seznam slovenskih olimpijskih tekmovalcev
• seznam slovenskih telovadcev
• seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
• seznam slovenskih sodnikov

Zunanje povezave

• Leon Štukelj na sports-reference.com
• Leon Štukelj, Ave Triumphator
• Olimpijski komite Slovenije:Leon Štukelj
• Rotary Klub Maribor