Džamija v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:E04:1800:D0D7:1908:1CC:5EE (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Andrejj
Oznaka: vrnitev
m je že
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[File:Džamija Ljubljana 3.jpg|thumb|Džamija februarja 2019]]
[[File:Džamija Ljubljana 3.jpg|thumb|Džamija februarja 2019]]
'''[[Džamija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]''' je načrtovani projekt [[Islamska skupnost v Republiki Sloveniji|Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji]] za potrebe [[vera|verskega]] [[verski obred|obred]]ja in druženja [[musliman]]ov v Sloveniji.
'''[[Džamija]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]''' je objekt [[Islamska skupnost v Republiki Sloveniji|Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji]] za potrebe [[vera|verskega]] [[verski obred|obred]]ja in druženja [[musliman]]ov v Sloveniji.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Vrstica 12: Vrstica 12:


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[Islam v Sloveniji]]
* [[Džamija v Logu pod Mangartom]]
* [[Džamija v Logu pod Mangartom]]



Redakcija: 23:58, 25. november 2020

Džamija februarja 2019

Džamija v Ljubljani je objekt Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji za potrebe verskega obredja in druženja muslimanov v Sloveniji.

Zgodovina

Prve dejavnosti proti gradnji džamije so potekale že leta 1970, toda večjo medijsko pozornost je projekt doživel šele leta 2001, ko je bil imenovan prvi mufti Slovenije, Osman Đogić, ki se je zavzel za gradnjo. Leta 2003 je Agencija za okolje Republike Slovenije izdala pozitivno odločbo za gradnjo džamije na predlaganem področju, kljub temu, da je to poplavno območje. Temu je sledila politična akcija proti gradnji džamije, ki je privedla do zahteve po referendumu v decembru 2003. Nasprotniki džamije so zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, ki pa ni potem bil razpisan.

Arhitektura

Džamija naj bi zavzemala območje 4.000 m², na kateri bi postavili molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, mrtvašnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra. Kupola džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, minaret 40 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov.[1]. Novembra 2011 je bila na razpisu izbrana rešitve biroja Bevk Perović arhitekti. Hkrati je financiranje obljubil katarski emir.[2]

Viri in opombe

Glej tudi