Letalnica bratov Gorišek: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Sportomanokin (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 16: Vrstica 16:
'''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: ''Letalnica'', ''Velikanka'', ''Velikanka bratov Gorišek'') je letalnica in največja izmed osmih naprav v [[Nordijski center Planica|Nordijsken centru Planica]], zgrajena leta 1969. Skonstruirana je bila po načrtih [[Vlado Gorišek|Vlada]] (izvedba) in [[Janez Gorišek|Janeza Goriška]] (plan) in tudi poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Moški|28 svetovnih rekordov]], kar je največ v zgodovini in še [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Neveljavni svetovni rekordi|14 neveljavnih rekordov]] s padcem.
'''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: ''Letalnica'', ''Velikanka'', ''Velikanka bratov Gorišek'') je letalnica in največja izmed osmih naprav v [[Nordijski center Planica|Nordijsken centru Planica]], zgrajena leta 1969. Skonstruirana je bila po načrtih [[Vlado Gorišek|Vlada]] (izvedba) in [[Janez Gorišek|Janeza Goriška]] (plan) in tudi poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Moški|28 svetovnih rekordov]], kar je največ v zgodovini in še [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Neveljavni svetovni rekordi|14 neveljavnih rekordov]] s padcem.


6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem podrsal. Le nekaj minut kasneje je finec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 20 krat finale svetovnega pokala.
6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut kasneje je finec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 20 krat finale svetovnega pokala.


Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.
Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Redakcija: 15:07, 25. november 2020

Letalnica bratov Gorišek
Odprta6. marec 1969 (preizkus)
21. marec 1969 (uradno)
Velikost
K–točka200 metrov
Rekord252 metrov
Japonska Rjoju Kobajaši
(24. marec 2019)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva1972, 1979, 1985, 1994,
2004, 2010, 2020
Svetovni pokal1987, 1994, 1997, 1999,
2000, 2001, 2002, 2003,
2005, 2006, 2007, 2008,
2009, 2011, 2012, 2013,
2015, 2016, 2017, 2018,
2019, 2021

Letalnica bratov Gorišek (tudi: Letalnica, Velikanka, Velikanka bratov Gorišek) je letalnica in največja izmed osmih naprav v Nordijsken centru Planica, zgrajena leta 1969. Skonstruirana je bila po načrtih Vlada (izvedba) in Janeza Goriška (plan) in tudi poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini in še 14 neveljavnih rekordov s padcem.

6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec Miro Oman imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 poletel 202 metra, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut kasneje je finec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 20 krat finale svetovnega pokala.

Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.[1] Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Leta 1985, je Planica dosegla rekord tako po enodnevmen obisku, ko se je zbralo kar 80,000 gledalcev, kot po skupnem številu, ko se v treh dneh zbralo skoraj 150,000 obiskovalcev.

Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

Zgodovina

1967-1968: V gradnji

Vlado Gorišek in Miro Oman
(prvi in tretji z leve)
17. mar 1994 je Goldi pri 202 m z rokami podrsal in postal prvi človek, ki je preletel mejo 200 m

Velikanka bratov Gorišek, kot se je izvirno imenovala, je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča čez 42 stopinj, dolžina naleta 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.

1969: Otvoritev

Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov. Prvič so letalnico preizkusili že dva tedna pred prvim tekmovanjem 6. marca 1969 je Miro Oman imel čast kot prvi preizkusiti letalnico in iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri.

Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete. Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Gledalci so videli vsega skupaj kar pet svetovnih rekordov. Manfred Wolf iz Vzhodne Nemčije se je zadnji dan tekmovanja, ustavil pri rekordni znamki 165 metrov.

1972: Prvo svetovno prvenstvo v zgodovini poletov

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Švicarski skakalec Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.

Planiški teden poletov je bil leta 1974 v Planici organiziran drugič, ponovno pa je slavil Walter Steiner, ki je skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Walter Steiner je sicer padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.

2010: Prevlada Ammanna na svetovnem prvenstvu

Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil FIS standardom.

Planica je Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 gostila že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev.

2013-15: Dveletna prenova in otvoritev

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje iz K točke 185 na K 200, hriba iz HS 215 na HS 225 ter razširitev za dva metra.[2] Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje.[3]

Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila v ponedeljek, 16. marca 2015.[4][5] Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša, in so dobili tako ekipno tekmo kot tudi obe posamični z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini svetovnega pokala, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami.[6][7][8]

Napredek v gradnji

K-točka

Leto K-točka
1969 K153
1972 K165
1985 K185
2015 K200

Velikost

Leto HS
2005 HS215
2015 HS225
2018 HS240

Doskočišče (2015)
nov nalet (2015)
Pogled na skakalni center s Ciprnika (julij 2016)

Tekmovanja

Skoraj 2,5 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. (vir: Delo, RTV, Gorenjski glas)

Leto Datum Dogodek Velikost Zmagovalec Drugi Tretji Obisk
1969 21.–23. narec   KOP K153 Češkoslovaška Jiří Raška Norveška Bjørn Wirkola Vzhodna Nemčija Manfred Wolf 95,000  
1972 25. marec   SPRV K165 Švica Walter Steiner Vzhodna Nemčija Heinz Wosipiwo Češkoslovaška Jiří Raška 110,000  
1974 15.–17. marec   KOP K165 Švica Walter Steiner Finska Esko Rautionaho Norveška Dag Fossum 115,000  
1977 18.–20. marec   KOP K165 Avstrija Reinhold Bachler Vzhodna Nemčija Thomas Meisinger Češkoslovaška Ladislav Jirásko 50,000  
1979 17.–18. marec   SPRV K165 Avstrija Armin Kogler Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann Poljska Piotr Fijas 115,000  
1985 16.–17. marec   SFWC K185 Finska Matti Nykänen Vzhodna Nemčija Jens Weißflog Češkoslovaška Pavel Ploc 150,000  
1987 14. marec   SP K185 Avstrija Andreas Felder Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Zahodna Nemčija Thomas Klauser 100,000  
15. marec   SP K185 Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Socialistična federativna republika Jugoslavija Matjaž Zupan Poljska Piotr Fijas
1991 23. marec   SP K185 Švedska Staffan Tällberg Švica Stephan Zünd Nemčija André Kiesewetter 80,000  
24. marec   WC K185 Nemčija Ralph Gebstedt Avstrija Stefan Horngacher Nemčija Dieter Thoma
1994 19. marec   SPRV(1); SP K185 močan veter; prvi dan svet. prvenstva in hkrati tekma za svetovni pokal 90,000  
20. marec   SPRV(2); SP K185 Češka Jaroslav Sakala Norveška Espen Bredesen Italija Roberto Cecon
Rezultat svet prvenstva (20. marec)
1997 22. marec   SP K185 Japonska Takanobu Okabe Japonska Kazuyoshi Funaki Finska Jani Soininen 130,000  
23. marec   SP K185 Japonska Akira Higashi Slovenija Primož Peterka Norveška Lasse Ottesen
1999 19. marec   SP K185 Nemčija Martin Schmitt Japonska Kazuyoshi Funaki Nemčija Christof Duffner 100,000  
20. marec   SP K185 Japonska Hideharu Miyahira Nemčija Martin Schmitt Japonska Noriaki Kasai
21. marec   SP K185 Japonska Noriaki Kasai Japonska Hideharu Miyahira Nemčija Martin Schmitt
2000 18. marec   SP
ekipna tekma
K185  Nemčija  Finska  Japonska N/A  
19. marec   SP K185 Nemčija Sven Hannawald Finska Janne Ahonen Avstrija Andreas Goldberger
2001 17. marec   WC
ekipna tekma
K185  Finska  Avstrija  Japonska 60,000  
18. marec   SP K185 Nemčija Martin Schmitt Finska Risto Jussilainen Norveška Tommy Ingebrigtsen
2002 23. marec   SP
ekipna tekma
K185  Finska  Nemčija  Avstrija 90,000  
24. marec   SP K185 močan veter; posamično tekmovanje
2003 21. marec   SP
ekipna tekma
K185  Finska Zastava Norveške Norveška  Avstrija 120,000  
22. marec   SP K185 Finska Matti Hautamäki Poljska Adam Małysz Avstrija Martin Höllwarth
23. marec   SP K185 Finska Matti Hautamäki Nemčija Sven Hannawald Japonska Hideharu Miyahira
2004 20.–21. februar   SPRV K185 Norveška Roar Ljøkelsøy Finska Janne Ahonen Finska Tami Kiuru 65,000  
22. februar   SPRV
ekipna tekma
K185 Norveška Norway Finska Finland Avstrija Austria
2005 19. marec   SP HS215 Finska Matti Hautamäki Avstrija Andreas Widhölzl Norveška Bjørn Einar Romøren 70,000  
20. marec   SP HS215 Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Andreas Widhölzl
2006 18. marec   SP HS215 Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Martin Koch 56,000  
19. marec   SP HS215 Finska Janne Happonen Avstrija Martin Koch Slovenija Robert Kranjec
2007 23. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Slovenija Jernej Damjan 50,000  
24. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Norveška Anders Jacobsen Avstrija Martin Koch
25. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
2008 14. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Finska Janne Ahonen Norveška Bjørn Einar Romøren 57,000  
15. marec   SP
ekipna tekma
HS215 Zastava Norveške Norveška  Finska  Avstrija
16. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Martin Koch Finska Janne Happonen
2009 20. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Poljska Adam Małysz Rusija Dimitry Vassiliev 65,000  
21. marec   SP
ekipna tekma
HS215 Zastava Norveške Norveška  Poljska  Rusija
22. marec   SP HS215 Finska Harri Olli Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann
Slovenija Robert Kranjec
2010 19.–20. marec   SPRV HS215 Švica Simon Ammann Avstrija Gregor Schlierenzauer Norveška Anders Jacobsen 82,000  
21. marec   SPRV
ekipne tekma
HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Finska
2011 18. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Thomas Morgenstern Avstrija Martin Koch 43,500  
19. marec   SP
ekipna tekma
HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška Zastava Slovenije Slovenija
20. marec   SP HS215 Poljska Kamil Stoch Slovenija Robert Kranjec Poljska Adam Małysz
2012 16. marec   SP HS215 Slovenija Robert Kranjec Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch 60,000  
17. marec   SP
ekipna tekma
HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Nemčija
18. marec   SP HS215 Avstrija Martin Koch Švica Simon Ammann Slovenija Robert Kranjec
2013 22. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Slovenija Peter Prevc Poljska Piotr Żyła 55,000  
23. marec   SP
ekipna tekma
HS215 Zastava Slovenije Slovenija Zastava Norveške Norveška  Avstrija
24. marec   SP HS215 Slovenija Jurij Tepeš Norveška Rune Velta Slovenija Peter Prevc
2015 20. marec   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Slovenija Jurij Tepeš Avstrija Stefan Kraft 67,000  
21. marec   SP
ekipna tekma
HS225 Zastava Slovenije Slovenija  Avstrija Zastava Norveške Norveška
22. marec   SP HS225 Slovenija Jurij Tepeš Slovenija Peter Prevc Norveška Rune Velta
2016 17. marec 2016   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang Slovenija Robert Kranjec 111,000  
18. marec 2016   SP HS225 Slovenija Robert Kranjec Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang
19. marec 2016   SP
ekipna tekma
HS225 Zastava Norveške Norveška Zastava Slovenije Slovenija  Avstrija
20. marec 2016   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Slovenija Robert Kranjec Norveška Johann André Forfang
2017 24. marec   SP HS225 Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Nemčija Markus Eisenbichler 75,000  
25. marec   SP
ekipna tekma
HS225 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Poljska
26. marec   SP HS225 Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Japonska Noriaki Kasai
2018 23. marec   SP HS240 Poljska Kamil Stoch Norveška Johann André Forfang Avstrija Stefan Kraft 58,400  
24. marec   SP
ekipna tekma
HS240 Zastava Norveške Norveška  Nemčija Zastava Slovenije Slovenija
25. marec   SP HS240 Poljska Kamil Stoch Avstrija Stefan Kraft Norveška Daniel-André Tande
2019 22. marec   SP HS240 Nemčija Markus Eisenbichler Japonska Ryoyu Kobayashi Poljska Piotr Żyła 63,400  
23. marec   SP
ekipna tekma
HS240  Poljska  Nemčija Zastava Slovenije Slovenija
24. marec   SP HS240 Japonska Ryoyu Kobayashi Slovenija Domen Prevc Nemčija Markus Eisenbichler

Rekord

Uradni

Datum Dolžina
6. marec 1969   Socialistična federativna republika Jugoslavija Miro Oman (premiera) (test) 135.0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Jürgen Dommerich 137.0 m  
21. marec 1969   Norveška Lars Grini 146.0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška 148.0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Horst Queck 149.0 m  
21. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 156.0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 156.0 m  
22. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 160.0 m  
22. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 164.0 m  
23. marec 1969   Vzhodna Nemčija Manfred Wolf Svetovni rekord 165.0 m  
15. marec 1974   Švica Walter Steiner Svetovni rekord 169.0 m  
18. marec 1977   Avstrija Reinhold Bachler 169.0 m  
19. marec 1977   Avstrija Reinhold Bachler 172.0 m  
18. marec 1979   Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald 175.0 m  
18. marec 1979   Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald Svetovni rekord 176.0 m  
15. marec 1985   Združene države Amerike Mike Holland Svetovni rekord 186.0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 187.0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 191.0 m  
14. marec 1987   Poljska Piotr Fijas Svetovni rekord 194.0 m  
17. marec 1994   Avstrija Martin Höllwarth Svetovni rekord 196.0 m  
17. marec 1994   Finska Toni Nieminen Svetovni rekord 203.0 m  
Datum Dolžina
18. marec 1994   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 209.0 m  
22. marec 1997   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 210.0 m  
22. marec 1997   Norveška Lasse Ottesen Svetovni rekord 212.0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt Svetovni rekord 214.5 m  
20. marec 1999   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 219.5 m  
16. marec 2000   Avstrija Thomas Hörl Svetovni rekord 224.5 m  
18. marec 2000   Avstrija Andreas Goldberger Svetovni rekord 225.0 m  
20. marec 2003   Poljska Adam Małysz Svetovni rekord 225.0 m  
20. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 227.5 m  
22. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 228.5 m  
23. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 231.0 m  
20. marec 2005   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 231.0 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 234.5 m  
20. marec 2005   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 235.5 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 239.0 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck 241.5 m  
20. marec 2015   Slovenija Peter Prevc 248.5 m  
25. marec 2017   Norveška Robert Johansson 250.0 m  
25. marec 2017   Avstrija Stefan Kraft 251.0 m  
25. marec 2017   Poljska Kamil Stoch 251.5 m  
24. marec 2019   Japonska Ryoyu Kobayashi 252.0 m  

Neveljavni

Datum Dolžina
21. marec 1969   Češkoslovaška Josef Matouš HR 151.0 m  
15. marec 1974   Švica Walter Steiner WR 177.0 m  
20. marec 1977   Socialistična federativna republika Jugoslavija Bogdan Norčič WR 181.0 m  
17. marec 1979   Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann WR 179.0 m  
13. marec 1987   Avstrija Andreas Felder WR 192.0 m  
23. marec 1991   Nemčija André Kiesewetter WR 196.0 m  
17. marec 1994   Avstrija Andreas Goldberger WR 202.0 m  
18. marec 1994   Nemčija Christof Duffner WR 207.0 m  
22. marec 1997   Nemčija Dieter Thoma WR 213.0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt WR 219.0 m  
21. marec 2003   Finska Veli-Matti Lindström WR 232.5 m  
17. marec 2005   Avstrija Andreas Widhölzl WR 234.5 m  
20. marec 2005   Finska Janne Ahonen WR 240.0 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck HR 242.0 m  
16. marec 2016   Slovenija Tilen Bartol WR 252.0 m  
22. marec 2018   Avstrija Gregor Schlierenzauer WR 253.5 m  

*neveljavni rekordi doseženi s padcem, dotikom tal ali zdrsom.

Največji obisk

Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.

Leto Datum Skupaj Četrtek Petek Sobota Nedelja
1985 15.-17. marec   150,000 N/A 20,000 80,000 50,000
1997 21.-23. marec   130,000 N/A 20,000 70,000 40,000
2003 20.-23. marec   120,000 N/A N/A 60,000 N/A
1979 15.-18. marec   115,000 10,000 15,000 40,000 50,000
1974 15.-17. marec   115,000 N/A 20,000 40,000 55,000
2016 16.-20. marec   111,000 20,500 22,500 32,500 33,000
1972 24.-26. marec   110,000 N/A 20,000 40,000 50,000
1987 13.-15. marec   100,000 N/A 10,000 40,000 50,000
1999 18.-21. marec   100,000 N/A 10,000 N/A N/A
1969 21.-23. marec   95,000 15,000 35,000 45,000
1994 18.-20. marec   90,000 N/A 20,000 40,000 30,000
2002 21.-24. marec   90,000 N/A N/A N/A N/A
2010 17.-21. marec   82,000 13,000 17,500 35,000 16,000
1991 21.-24. marec   80,000 N/A 15,000 40,000 25,000
2017 23.-26. marec   75,000 15,000 16,500 27,000 16,500

     Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 5. najbolj obiskan dogodek v zgodovini Slovenije.[nb 1]

Ostali rekordi

  • 17. marca 1994 je Andreas Goldberger podrsal pri 202 metrih in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, zaradi podrsa je bil skok seveda neveljaven.
  • 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80,000 gledalcev, kar je rekordna množica v Planici, prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150,000 ljudi.
  • 22. marca 1997 se je na tekmi pod Letalnico zbralo 70,000 tisoč gledalcev kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
  • 17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
  • Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
  • V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo med 80-100 tisoč gledalci, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
  • Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
  • 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
  • 12 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
  • 33 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 10 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 6 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
  • 28 veljavnih svetovnih rekordov.

Slavni

David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji. Vsaj enkrat pa je tudi obiskal tekmo v poletih v Dolini pod Poncami.[navedi vir]

Red Bull 400

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, na novi pa je ta kot 36°. Prva izvedba je bila leta 2012 in postaja tradicionalna. Leta 2014 prireditve zaradi obnove ni bilo, a se je spet vrnila leta 2015.[9]

Moški

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Turčija Arslan Ahmet 5min 02s
2 12. maj 2013   Slovenija Simon Alič 5min 11s
3 19. september 2015   Turčija Arslan Ahmet 5min 08s
4 17. september 2016   Turčija Arslan Ahmet 5min 09s
5 16. september 2017   Slovenija Luka Kovačič 5min 05s

Ženske

Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 46s
2 12. maj 2013   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 37s
3 19. september 2015   Italija Confortolla Antonela 6min 25s
4 17. september 2016   Italija Valentina Belloti 6min 19s
5 16. september 2017   Poljska Dominika Wiśniewska-Ulfik 6min 41s

Svetovni dan snega

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba Datum Št. držav Vsi dogodki Udeleženci
1 22. januar 2012   39 225 200,000+
2 20. januar 2013   39 435 430,000+
3 19. januar 2014   35 610 549,000+
4 25. januar 2015   45 645 591,200+
5 17. januar 2016   42 625 556,000
6 15. januar 2017  

Žična drča

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje Elan. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

Karakteristike

  • cilj - 949 m
  • čas - 40 sekund
  • dolžina - 566 m
  • start - 1151,6 m
  • viš. razlika - 202 m
  • min nad tlemi - 3 m
  • max nad tlemi - 53 m
  • min teža uporabnika - 40 kg
  • max teža uporabnika - 120 kg
  • min višina uporabnika - 140 cm
  • max višina uporabnika - 200 cm
  • temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
  • kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
  • hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
  • povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
  • maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Tehnični podatki

Specifikacije:[10][11]

  • zaletišče – 133.8 m
  • naklon zaletišča – 35.1°
  • kalkulacijska točka 200 m
  • naklon doskočišča – 30-35°
  • velikost skakalnice – 225 m
  • Višina odskočne mize – 2,93 m
  • višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

Režija

  • Beno Hvala - 1969, 1972, 1974, 1979
  • Stane Škodlar - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2006
  • Dejan Čretnik - 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2015, 2016

V popularni kulturi

Leta 1974 se Letalnica bratov Gorišek pojavi v nemškem filmu režiserja Werner Herzoga Velika ekstaza rezbarja Steinerja z Walterjem Steinerjem kot drvarjem v glavni vlogi.[12]

Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal Vinko Bogataj pojavi v ameriški oddaje športni oddaji Wide World of Sports televizijske postaje ABC z voditeljem Brentom Musburgerjem. Prikazuje Bogatajev intervju o Agony of defeat.[13]

Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".[14]

Glej tudi

Opombe

  1. Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani:

    200,000 ljudi — Janez Pavel II leta '99 na Betnavi
    120,000 ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom
    105,000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Hipodromu Stožice
    100,000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Letališču MB

Sklici

  1. »V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda«. delo. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  2. »Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek«. nc-planica.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  3. »Prenovljena velikanka: 250 metrov«. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. marca 2014.
  4. »Otvoritev Letalnice bratov Gorišek«. mizs.gov.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  5. »Fotogalerija letalnice«. nc-planica.si. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  6. »Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem«. delo. Pridobljeno 20. marca 2015.
  7. »Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici«. delo. Pridobljeno 21. marca 2015.
  8. »Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus«. delo. Pridobljeno 22. marca 2015.
  9. »Red bull 400 Planica 2015«. Red Bull. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  10. »Iz 24UR: Velikanka čaka letalce«. POP TV. Pridobljeno 16. marca 2015.
  11. »Svetovna velikanka čaka le še na skakalce«. RTV Slovenija. Pridobljeno 16. marca 2015.
  12. »Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog«. Werner Herzog Filmproduktion. Pridobljeno 26. januarja 2012.
  13. »Intervju z Vinko Bogatajem na ABC«. ABC. Pridobljeno 30. marca 2015.
  14. »Fotografija letalnice v šovu The Queen Latifah Show«. The Queen Latifah Show. Pridobljeno 2. marca 2014.

Zunanje povezave

46°28′35″N 13°43′11″E / 46.476516°S 13.719655°V / 46.476516; 13.719655