Belizar: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: {{Infobox military person | honorific_prefix = Flavius | name = Belisarius | honorific_suffix = | image = Belisarius mosaic.jpg | image_size = | alt... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 69: | Vrstica 69: | ||
| module = |
| module = |
||
}} |
}} |
||
'''Flavij Belizar''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Flavivs Belisarivs}}, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Φλάβιος Βελισάριος}}, Flávios Velisários) je bil ''[[magister militum]]'' (poveljnik armade) [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], * okoli [[500]], † [[565]]. |
|||
Belizar je igral ključno vlogo pri ponovni osvojitvi večine [[Sredozemlje|sredozemskega]] ozemlja, ki je pripadalo nekdanjemu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnemu Rimskemu cesarstvu]] in je bilo izgubljeno manj kot stoletje prej. Ena od glavnih značilnosti Belizarjeve kariere so bili njegovi uspehi kljub različnim ravnem razpoložljivih virov. Njegovo ime se pogosto omenja med tako imenovanimi ''"zadnjimi Rimljani"''. |
|||
V vandalski vojni je osvojil [[Vandalsko kraljestvo]] v severni [[Afrika|Afriki]] in zatem v gotski vojni v manj kot devet mesecih skoraj celo [[Apeninski polotok|Italijo]]. V bitki pri Ad Decimumu je premagal vojsko [[Vandali|Vandalov]], odigral pomembno vlogo v bitki pri Trikamarumu ter prisilil vandalskega kralja [[Gelimer]]ja, da se je predal. Med gotsko vojno je zavzel [[Rim]]. |
|||
Udeležen je bil tudi v pomembni bitki s [[Sasanidsko cesarstvo|Perzijci]] pri Dari in bil nato pri Kaliniku poražen. Uspešno je odbil vdor [[Huni|Hunov]] pri Melantiju. Znan je bil tudi po prevarah, s katerima je odbil invazijo Perzijcev in brez boja prekinil obleganje [[Rimini|Ariminuma]]. |
|||
==Belizar v slovenski književnosti== |
|||
Belizar igra pomembno vlogo v slovenskem zgodovinskem romanu ''[[Pod svobodnim soncem]]'' [[Fran Saleški Finžgar|Frana Saleškega Finžgarja]]. |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
Redakcija: 17:04, 15. november 2020
Flavius Belisarius | |
---|---|
Ime v maternem jeziku | Flavius Belisarius |
Rojstvo | okoli 500 Germane, sedanja Sapareva banja, Bolgarija |
Smrt | okoli marca 565 (star 65 let) Rufiniane, Kalcedon |
Kraj pokopa | cerjkev sv. Petra in Pavla, Konstantinopel |
Pripadnost | Bizantinsko cesarstvo |
Rod/ | bizantinska armada |
Čin | magister militum |
Poveljstva | bizantinska armada na vzhodu, bizantinska kopenska in pomorska ekspedicija proti Vandalskemu kraljestvu |
Oboroženi konflikti |
|
Zakonec | Antonina |
Flavij Belizar (latinsko Flavivs Belisarivs, grško starogrško Φλάβιος Βελισάριος, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Belizar je igral ključno vlogo pri ponovni osvojitvi večine sredozemskega ozemlja, ki je pripadalo nekdanjemu Zahodnemu Rimskemu cesarstvu in je bilo izgubljeno manj kot stoletje prej. Ena od glavnih značilnosti Belizarjeve kariere so bili njegovi uspehi kljub različnim ravnem razpoložljivih virov. Njegovo ime se pogosto omenja med tako imenovanimi "zadnjimi Rimljani".
V vandalski vojni je osvojil Vandalsko kraljestvo v severni Afriki in zatem v gotski vojni v manj kot devet mesecih skoraj celo Italijo. V bitki pri Ad Decimumu je premagal vojsko Vandalov, odigral pomembno vlogo v bitki pri Trikamarumu ter prisilil vandalskega kralja Gelimerja, da se je predal. Med gotsko vojno je zavzel Rim.
Udeležen je bil tudi v pomembni bitki s Perzijci pri Dari in bil nato pri Kaliniku poražen. Uspešno je odbil vdor Hunov pri Melantiju. Znan je bil tudi po prevarah, s katerima je odbil invazijo Perzijcev in brez boja prekinil obleganje Ariminuma.
Belizar v slovenski književnosti
Belizar igra pomembno vlogo v slovenskem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja.