Festival Ljubljana: Razlika med redakcijama
| Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
Festival Ljubljana skrbi tudi za izobraževanje umetnikov. Zato je ustanovil Akademijo Branimir Slokar in Mednarodni mladinski orkester Akademije Branimir Slokar. |
Festival Ljubljana skrbi tudi za izobraževanje umetnikov. Zato je ustanovil Akademijo Branimir Slokar in Mednarodni mladinski orkester Akademije Branimir Slokar. |
||
Od leta 2019 se lahko glasbeniki izobražujejo tako solistično kot tudi komorno pri mednarodno priznanih profesorjih v okviru mojstrskih tečajev. Umetniško vodstvo je prevzel Branimir Slokar, ki je v dolgi in plodni karieri vzgojil izjemno število izvrstnih pozavnistov. |
|||
== Prireditve == |
== Prireditve == |
||
Redakcija: 15:33, 10. november 2020
 | Ta članek vsebuje vsebino, ki je napisana kot oglas. (mesec ni naveden) |
 | Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
 | |
| Ime | Javni zavod Festival Ljubljana |
|---|---|
| Sedež | Trg francoske revolucije 1, Ljubljana |
| Datum ustanovitve | 2004 |
| Direktor | Darko Brlek |
| Ustanoviteljica | Mestna občina Ljubljana |
Festival Ljubljana je javni zavod, ki ga je v taki organizacijski obliki leta 2004 ustanovila Mestna občina Ljubljana in se ukvarja z organizacijo kulturnih prireditev v mestu, predvsem istoimenskega festivala, ki se odvija že od leta 1953.
Festival Ljubljana je od leta 1977 član mednarodne organizacije Evropskega združenja festivalov EFA s sedežem v Gentu v Belgiji, ki združuje več kot 111 festivalov, nacionalnih festivalskih združenj in kulturnih mrež iz 40 držav in Mednarodnega združenja za upodabljajočo umetnost ISPA.
Zgodovina
Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1952, ko je Turistično društvo Ljubljana priredilo prvi Turistični teden. 22. maja 1952 je upravni odbor Turističnega društva Ljubljana sklenil, da bodo organizirali Turistični teden v večjem obsegu kot redno letno društveno prireditev, ki naj bi postopoma dobila močnejši, manifestativno kvalitetni festivalski poudarek. Prvi Turistični teden je tako dal spodbudo, da se je v okviru Turističnega društva Ljubljana ustanovil festivalni odbor. Ta je bil izvoljen 4. novembra 1952 in leto 1953 velja za rojstno leto I. Ljubljanskega festivala. Pričetek prvega festivala so 4. julija 1953 naznanile fanfare z nebotičnika. Pobudo in organizacijo je nudilo Turistično društvo Ljubljana, k izvedbi pa je pripomogla tudi delna dotacija MLO-ja (Mestni ljudski odbor). Novembra leta 1954 je bil ustanovljen finančno samostojni zavod Festival Ljubljana.
Festivalni program je na začetku poleg glasbenih zvrsti, kot so opera, balet, vokalna in simfonična glasba, folklorne prireditve, vključeval tudi dramska uprizarjanja, razstave in v začetkih še športne prireditve. Ljubljanski festival naj bi z raznovrstnimi prireditvami in razstavami manifestiral slovensko kulturno, gospodarsko, športno in turistično dejavnost, natančneje kulturno in umetniško ustvarjalnost na slovenskih in jugoslovanskih tleh. Po njem naj bi Ljubljana zaslovela med jugoslovanskimi narodi in preko državnih meja. Prvenstveno naj bi služil delavstvu, da bi tudi to lahko prisostvovalo opernim in baletnim predstavam, koncertom Slovenske filharmonije idr.[1]
Po letu 1953 je bila Ljubljana vsako leto prizorišče tako imenovanega Poletnega festivala, na katerem so se predstavili domači in tuji ustvarjalci in poustvarjalci.
Pomembni gostje Festivala Ljubljana so bili med drugimi: Dubravka Tomšič, Marjana Lipovšek, Katja Ricciarelli, Grace Bumbry, lord Jehudij Menjuhin, Mstislav Rostropovič, José Carreras, Slid Hampton, Zubin Mehta, Vadim Repin, Valerij Gergijev, sir Andrew Davis, Danjulo Išizaka, Midori, Jurij Bašmet, Ennio Morricone, Manhattan Transfer, Tomaž Pandur ter številni drugi. Gostovali so tudi svetovno znani simfonični orkestri, med njimi tudi Newyorško in Izraelsko filharmonijo, Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga ter nekatere operne hiše, med katerimi najbolj izstopata slavni Akademski Bolšoj teater iz Moskve in milanska Scala.
Festival se je z leti razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih je na poletnem festivalu predstavljenih med 70 in 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev.
Izobraževanje
Festival Ljubljana skrbi tudi za izobraževanje umetnikov. Zato je ustanovil Akademijo Branimir Slokar in Mednarodni mladinski orkester Akademije Branimir Slokar.
Od leta 2019 se lahko glasbeniki izobražujejo tako solistično kot tudi komorno pri mednarodno priznanih profesorjih v okviru mojstrskih tečajev. Umetniško vodstvo je prevzel Branimir Slokar, ki je v dolgi in plodni karieri vzgojil izjemno število izvrstnih pozavnistov.
Prireditve
Nekatere prireditve, ki jih organizira Festival Ljubljana so tradicionalne. Med njimi so:
Slovenski glasbeni dnevi
Prireditev, ki poteka pozno pomladi, so Slovenski glasbeni dnevi, štiridnevni festival sodobne glasbe, ki se ozira tako v slovensko glasbeno poustvarjalnost, kakor tudi skrbi za izvajanje novih skladb. Slovenski glasbeni dnevi se delijo na koncertni in simpozijski del, v okviru slednjega se vsako leto ob novi temi zberejo priznani muzikologi iz vse Evrope. Slovenske glasbene dni popestrijo spremljevalne prireditve, kot so okrogle mize, razstave, predstavitve knjig in podobno. V letu 2009 je bila prvič organizirana tudi glasbena delavnica za otroke, namenjena otrokom glasbenih šol ter pedagogom s Pedagoške univerze v Ljubljani.
Mladi virtuozi
Festival Ljubljana svojo redno dejavnost namenja tudi odkrivanju mladih slovenskih glasbenih talentov, zato že vrsto let pripravlja glasbeni cikel Mladi virtuozi, s katerim želi širši javnosti predstaviti največje slovenske glasbene talente, večinoma zmagovalce Državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Ciklus Mladi virtuozi je od leta 2009 postal mednaroden, možnost koncertiranja so dobili mladi, nadarjeni interpreti, nagrajenci mednarodnih tekmovanj.
Festivalov december
Praznično božično-novoletno ozračje pričarajo prireditve v okviru Festivalovega decembra. Ob koncertih mladih učencev glasbenih šol, ustvarjalnih delavnicah, razstavah in jaslicah se na Ljubljanskem gradu vrstijo še številne druge prireditve.
Mednarodna likovna kolonija
Že več let program poletnega festivala bogati tudi Mednarodna likovna kolonija, na kateri se vsako leto zberejo domači in tuji likovni umetniki. Slikarji zajemajo iz arhitekturnega izročila Jožeta Plečnika in iz umetniških dogodkov najrazličnejših zvrsti, ki jih v tistih dneh ponuja festival.
Prireditve na Ljubljanskem gradu
Festival Ljubljana od leta 2000 - 2010 skrbel za programsko ponudbo tudi na Ljubljanskem gradu. V letu 2011 pa je Ljubljanski grad postal samostojni zavod, ki skrbi za pester kulturno- umetniški in turistični program. Prireja različne tradicionalne prireditve med katere sodijo aprilsko jurjevanje, grajska trgatev in martinovanje, božično-novoletne prireditve z jaslicami in silvestrski ognjemet. V prostorih Ljubljanskega gradu (Kazemate, Palacij, Grajska kapela, Hribarjeva dvorana, Peterokotni stolp, Grajsko dvorišče, Galerija »S«) pripravljajo, v sodelovanju z različnimi slovenskimi in tujimi ustanovami, razstave s področja likovne umetnosti, kulturno-zgodovinske dediščine, arhitekture ter oživljanja ljudskega in narodnega izročila.
Film pod zvezdami – letni kino na Ljubljanskem gradu je ena najbolj obiskanih poletnih prireditev. Prikazujejo se izbrani filmi minulega leta.
Virtualni grad obiskovalcem ponuja zanimiv prikaz zgodovine gradiu in Ljubljane, lahko pa se podajo tudi na voden ogled po Ljubljanskem gradu. Programi so prilagojeni za vse starostne skupine. Poleg vodenih ogledov lahko najmlajši obiskovalci spoznajo preteklost tudi na ustvarjalnih delavnicah, ki jih organizirajo ob sobotah in nedeljah ter med zimskimi počitnicami. Za ljubitelje kulture in zgodovine pripravljajo različne cikle predavanj, s katerimi strokovne teme o našem mestnem simbolu predstavijo na poljuden način.
Zunanje povezave
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
- ↑ Ribizel, Tjaša (2010). »Koncertna dejavnost Festivala Ljubljana: 1953-1963«. Muzikološki zbornik, letnik 46, številka 2. str. 167–174. Pridobljeno 10. novembra 2020.