Rizalit: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 13: Vrstica 13:
*Ana Deanović: Rizalit, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 4, Zagreb, 1966., str. 101
*Ana Deanović: Rizalit, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 4, Zagreb, 1966., str. 101



[[Kategorija:Likovna umetnost]]
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

Trenutna redakcija s časom 17:20, 24. oktober 2020

Osteiner Hof, Mainz, baročna zgradba s središčnim in dvema vogalnima rizalitoma, 1752.

Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.

Rizalit se v raznih oblikah pojavlja v profani arhitekturi antike in srednjega veka ter ima dominantno obrambno funkcijo. V novem veku ima pretežno dekorativna vlogo, čeprav obstajajo tudi nekatere posebnosti.

Glede na položaj so rizaliti lahko središčni, vogalni in bočni.

Središčni in bočni so pogosti v fevdalni arhitekturi dvorcev in palač novejšega obdobja.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jadranka Damjanov; Ksenija Radulić: Rizalit, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 216
  • Ana Deanović: Rizalit, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 4, Zagreb, 1966., str. 101