Pigmentozni retinitis: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m pnp na biološki članek |
||
| Vrstica 26: | Vrstica 26: | ||
<!-- Vzrrok in mehanizem --> |
<!-- Vzrrok in mehanizem --> |
||
Pigmentozni retinitis se običajno [[ |
Pigmentozni retinitis se običajno [[Dednost|deduje]].<ref name=NIH2014/> Vpletene so mutacije več kot 50 [[gen]]ov.<ref name=NIH2014/> Osnovni mehanizem nastanka vključuje postopno izgubo [[paličnica|paličastih fotoreceptorskih celic]] (paličnic) na [[mrežnica|očesnem ozadju]].<ref name=NIH2014/> Temu na splošno sledi izguba [[čepnica|stožčastih fotoreceptorskih celic]] (čepnic).<ref name=NIH2014/> Temelj diagnostike je [[oftalmološki pregled|pregled mrežnice]], ki pokaže temne depozite pigmenta.<ref name=NIH2014/> Druge, podporne preiskave lahko vključujejo [[elektroretinografija|elektroretinografijo]], [[preiskava vidnega polja|preiskavo vidnega polja]] ali [[genetsko testiranje]].<ref name=NIH2014/> |
||
<!-- Zdravljenje in epidemiologija --> |
<!-- Zdravljenje in epidemiologija --> |
||
Redakcija: 10:04, 19. oktober 2020
| Pigmentozni retinitis | |
|---|---|
 | |
| Očesno ozadje človeka s pigmenzonim retinitisom v srednji fazi. Vidni so depoziti pigmenta v sredini periferije in atrofija mrežnice. Čeprav je makula ohranjena, se je nekoliko zmanjšala okoliška pigmentacija. | |
| Specialnost | oftalmologija |
| Simptomi | slabši nočni vid, slabši periferni vid[1] |
| Običajni začetek | otroštvo[1] |
| Vzroki | genetski[1] |
| Diagnostični postopki | oftalmološki pregled[1] |
| Zdravljenje | pripomočki za izboljšanje vida, prenosna razsvetljava, trening orientacije in mobilnosti[1] |
| Zdravila | palmitat vitamina A[1] |
| Pogostost | 1 od 4000 ljudi[1] |
Pigmentózni retinítis (latinsko retinitis pigmentosa, kratica RP) je genetska bolezen oči, ki povzroča izgubo vida.[1] Simptomi vključujejo slabši nočni vid in slabši periferni vid (stranski vid).[1] Ko se periferni vid poslabša, se pri človeku lahko pojavi »tunelski vid«.[1] Popolna slepota je redka.[2] Simptomi se običajno začnejo postopoma in pogosto v otroštvu.[1][2]
Pigmentozni retinitis se običajno deduje.[1] Vpletene so mutacije več kot 50 genov.[1] Osnovni mehanizem nastanka vključuje postopno izgubo paličastih fotoreceptorskih celic (paličnic) na očesnem ozadju.[1] Temu na splošno sledi izguba stožčastih fotoreceptorskih celic (čepnic).[1] Temelj diagnostike je pregled mrežnice, ki pokaže temne depozite pigmenta.[1] Druge, podporne preiskave lahko vključujejo elektroretinografijo, preiskavo vidnega polja ali genetsko testiranje.[1]
Pigmentoznega retinitisa danes še ne znamo pozdraviti.[2] Težave poskušamo blažiti s pripomočki za izboljšanje vida, prenosno rasvetljavo ali treningom orientacije in mobilnosti.[1] Slabšanje lahko upočasnijo dopolnila s palmitatom vitamina A.[1] Pri nekaterih ljudeh s hudo boleznijo se lahko uporabi vizualna proteza.[1] Bolezen naj bi se pojavljala pri 1 od 4000 ljudi.[1]
Sklici
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 »Facts About Retinitis Pigmentosa«. National Eye Institute. Maj 2014. Pridobljeno 18. aprila 2020.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Openshaw, Amanda (Februar 2008). Understanding Retinitis Pigmentosa (PDF). University of Michigan Kellogg Eye Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. avgusta 2017. Pridobljeno 2. decembra 2017.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
