Novo brdo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.940 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.940 urejanj
Vrstica 75: Vrstica 75:


== Gospodarstvo ==
== Gospodarstvo ==
=== Rudarstvo ===
=== Rudarstvo v [[srednji vek|srednjem veku]] ===
Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države [[Nemanjići|Nemanjičev]]. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od [[Štefan Prvokronani |Štefana Prvokronanega]] do padca [[Srebrenica|Srebrenice]] (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v [[antika|antiki]], a morda tudi prej ([[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Trepča]], R udnik, [[Kučajna]], [[Srebrenica]]); nekatera ležišča so našli šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - [[Novo brdo]].
Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države [[Nemanjići|Nemanjičev]]. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od [[Štefan Prvokronani |Štefana Prvokronanega]] do padca [[Srebrenica|Srebrenice]] (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v [[antika|antiki]], a morda tudi prej ([[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Trepča]], R udnik, [[Kučajna]], [[Srebrenica]]); nekatera ležišča so našli šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - [[Novo brdo]].


Redakcija: 01:39, 9. oktober 2020

Novo brdo

Novo Brdo/Ново Брдо
Novobërda ali Novobërdë
Artana ali Artanë
Mesto in občina
Novo brdo z okolico - iz zraka
Pogled na Novo brdo na Kosovem
Uradni pečat Novo brdo
Pečat
Novo brdo se nahaja v Kosovo
Novo brdo
Novo brdo
42°36′N 21°26′E / 42.600°N 21.433°E / 42.600; 21.433Koordinati: 42°36′N 21°26′E / 42.600°N 21.433°E / 42.600; 21.433
Država Kosovo[a]
OkrajGnjilane
ObčinaNovo brdo
Upravljanje
 • VrstaGIS
 • začasni predsednikSvetislav Ivanović
Površina
 • Skupno20.425 km2
Nadm. višina
946 m
Prebivalstvo
 (2015 * ocenjeno število prebivalcev v občini Novo brdo)
 • Skupno9.670
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
16000 Novo brdo
Omrežna skupina+381 (0) 38
Registrska oznaka32

Novo brdo ([Novo Brdo/Ново Брдо] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [Novus Mons ali Novamonte] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-beneško Novomonte] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč); [srednjeveško-turško Nobırda] Napaka: {{Jezik}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč)) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo tukaj 9,670 prebivalcev.

V skladu z Bruseljskim sporazumom iz 2013 – ki pa vse do danes (2020) ni zaživel - je postala občina del Zveze srbskih občin. Omeniti je treba tudi, da središče občine ni v Novem brdu, ampak v Bostanah.

Ime

V srbohrvaščini pomeni "Novo Brdo" isto kot slovensko ime "Novi grič". Ime so uporabljali za rudarsko srednjeveško naselje in trdnjavo Grad Novi grič, oziroma Tvrđava Novo Brdo. Kosovski Albanci rabijo podobno obliko "Novobërdë", redkeje tudi Artana ali Artanë. [1]

Prvič je zabeleženo ime kraja Novo brdo leta 1326 v takratnih srbskih listinah. Ime izhaja iz besed novo in brdo, kar slovenimo z grič; sicer pa se beseda brdo tudi uporablja pri slovenskih krajevnih imenih. Tudi v zbirkah in rokopisih srednjeveškega meniha Vladislava Slovničarja – ki se je rodil na Novem brdu – je omenjen kraj pod tem imenom.

Zgodovina

Novobrški grad je zgradil srbski kralj Štefan Milutin.
Krajevne skupnosti v občini Novo brdo

Novo brdo je arheološko najdišče.[2] Novo brdo je omenjeno pod sedanjim imenom v zgodovinskih listinah najprej 1326. Prej je bilo znano kot Novus Mons ali Novamonte v latinščni in kot Nyeuberghe v srednjeveško-nemško-saških besedilih. Tukaj se je rodil znani prepisovalec listin Vladislav Slovničar. [3]

Novo Brdo je bila tisti čas metropolija, z veliko novobrško utrdbo, zgrajeno na vrhu ugaslega ognjenika, čigar ostanke je videti še danes; ostanki prebivališč so raztreseni vsenaokoli. V zunanjem zidu gradu je videti velik križ vzidan v kamne. Trdnjava oziroma grad po mnenju strokovnjakov izhaja iz časov Srbskega cesarstva. V tistem času računajo da je tam živelo 6,720 ljudi. V prvi polovici 15. stoletja so škofje iz Lipljana stolovali na Novem brdu. Tam so bili saški rudniki in visoke peči za železo, svinec, zlato in srebro. Novobrško srebro je znano po svojem sijajnem srebru (en: glam silver, la: argentum de glama, kar je zlitina srebra z 1/6-1/3 zlata). 1450 je rudnik na Novem brdu proizvajal okrog 6,000 kg srebra letno.

Novo brdo se je dolgo upiralo turškim osvajanjem. 1439 je glavno mesto takratne Srbije Smederevo padlo, a dve leti zatem se je prišlo pod otomansko oblast 1441 tudi Novo brdo, ki pa je bilo z dogovorom vrnjeno Srbiji 1443. Trdnjavo, ki so jo Turki imenovali Nobırda, so oblegali štirideset dni in je prišla pod Otomane 1. junija 1455. To dogajanje je opisal Konstantin Mihailović iz rudnika Ostrovica blizu Novega brda; njega so odgnali od doma Otomani skupaj z drugimi 300 dečki, da bi ga nasilno izdresirali v janičarje. Muslimanski osvajalci so takrat pomorili vse višje častnike, medtem ko so mladeniče in dečke kot sužnje odgnali v otomansko vojsko, a 700 žena in deklet so si razdelili za žene turški poveljniki.

Na začetku 20. stoletja se je število prebivalcev na Novem brdu začelo manjšati, a veliko se jih je preselilo v bolj pristopne Gnjilane. Z ustanovitvijo mednarodnih oboroženih sil KFORa 12. junija 1999 za zagotovitev varnosti in miru na Kosovem in njegovega civilnega krila UNMIKa, je to področje naselila vojaška izpostava ameriških vojakov ter mednarodno in kosovsko policijsko postajo.

Gospodarstvo

Rudarstvo v srednjem veku

Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države Nemanjičev. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od Štefana Prvokronanega do padca Srebrenice (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v antiki, a morda tudi prej (Janjevo, Kratovo, Trepča, R udnik, Kučajna, Srebrenica); nekatera ležišča so našli šele v srednjem veku. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - Novo brdo.

Pomembno vlogo v razvoju tega rudarstva so imeli [[Sasi], nemški rudarji, ki so na poziv kralja Uroša I.sredi 13. stoletja prišli v Srbijo, od tod pa sredi 14. stoletja, za časa kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka], prešli tudi v Bosno.

To so bili poklicni rudarji, poreklom iz Saksonije, ki bi se odazivali pozivu deželnih gospodarjev in se naseljevali v rudonosnih področjih; s seboj so prinašali svoje običaje in rudarske zakone. Njihove pravne običaje, državljanske in rudarske, so jim deželne oblasti redno – kot posebne privilegije – priznavale tudi v novi postojbini. Tako se je kmalu glavne rudarska središča, kot so Brskovo, Novo Brdo, Rudnik, Srebrenica in Olovo, upravljalo po saškem državnem pravu. Večina Sasov se je zlila z domačim prebivalstvom, manjši del pa se je po prihodu Turkov izselil; nekaj v dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, nekaj v Italijo. Vse do danes je ostalo veliko strokovnih rudarskih nazivov in toponimov, ki pričajo o njihovem delu in bivanju. Sasi so tako unapredili rudarstvo naših srednjeveških držav, da je Balkan tada vstopil v vrsto prvih rudarskih področij tako po bogastvu nahajališč kot po visoki stopnji rudarske tehnike. Posebno je bilo znano Novo brdo. Za časa največjega razcveta, v prvi polovici 15. toletja, je bilo največje mesto Balkanskega polotoka, s čez 15 000 prebivalci. Sodobni zapisi govorijo tudi o 40.000, kar lahko sprejmemo le s pridržkom.

Izrazito je označen na vseh srednjeveških zemljevidih; danes pa je na zemljevidih komajda označen z znakom za razvalino. Kot v vseh vsaj malo pomembnih rudarskih krajih, je bila tudi v Novem brdu močna dubrovniška naselbina, z generalnim konzulom in svojim lastnim sodiščem, a obstajala je tudi beneška naselbina.

Cesar Dušan je tu imel svojo začano rezidenco; tu blizu se je rodil knez Lazar. Mesto omenjajo kot kraj pomemben po bogastvu, trgovini in rudarski veščini. Njegove rudarje je pozivala neapeljsko-sicilska regentinja Marjeta [4] 1387, da bi tam izbojšali rudarstvo.

Ko so Turki 1453 oblegali Carigrad, je moral zadnji srbski gospodar Novega brda, despot Đurađ Branković, poslati oddelek novobrških rudarjev, da bi minirali carigrajsko obzidje. Padec Novega brda 1455, po 40-dnevnem obleganju, ki ga je vodil sultan Mehmed II., je odmeval po vsej Evropi. O tem je sveti Janez Kapistran, tedaj apostolski legat pri despotu Đurđu, obvestil papeža Kalista III. že dvajset dini po padcu mesta s pretresljivimi besedami, da je »turški cesar Mehmed osvojil najmočnejše raško mesto, po imenu Novo brdo, kjer se nahaja zlati in srebrni rudnik, ki je svojemu gospodarju, kakor se govori, prinašal 120.000 dukatov letno«. Pa tudi despot je poslal sporočilo ogrskemu kralju Ladislavu in ga prosil za pomoč z odmevnimi besedami, češ da je Novo brdo caput patriae et ob mineras nervus belli, tj. prestolnica domovine in zaradi rud odločilni dejavnik v vojni. [5]

Rudarstvo danes

Svinec, cink, srebro, zlato

Rudarska dejavnost in proizvodnja rudnin sta bili hrbtenica gospodarstva že od predrimskega obdobja. Iliri, Rimljani, Bizantinci, Sasi, Turki, Francozi in Britanci so opravljali obsežna rudarska dela na tem področju in sicer v devetih rudnikih, od katerih sestavlja pet rudnikov področje Trepče. [6]

Sodobno rudarstvo se začenja 1930. Delo v teh peterih rudnikih je zastalo med NATO-vim bombardiranjem. Obstajajo tri območja z rudnimi ležišči:

  1. Prva cona vključuje rudnik Artana (Novo brdo) in spremlja mejo med Vardarskega območja in Kosovske oblasti Dardanske srbsko-makedonske mase, ki se odlikuje neogenih kalko-alkalnih vulkanizmih ter intruzivih.
  2. Druga cona uključuje rudnike Belo Brdo, Stari Trg in Ajvalijo in spremlja vzhodni rob prištinskega miocenskega bazen z intruzivnim i vulkanskim komplekso na severnem Kosovu.
  3. Tretja cona« obsega rudnik Crnac, kakor tudi številna najdišča svinca in cinka vzdolž zahodne meje Vardarske cone.

Za teh pet rudnikov so napravljene ocene o njihovih zalogah v globino, ne pa tudi v širino.

Med pridobivanjem svinčeno-cinkovo-srebronosne rude v rudniku Farbani potok (Artana-Novo Brdo), so ugotovili obstoj 3Mt visoko kvalitetnega halojzita (Al2Si2O5(OH)4), ki je eno od peterih ležišč na svetu, ki se nahajajo še na Novi Zelendiji, v Turčiji, na Kitajskem in v ZDA (Utah). Današnjo svetovno proizvodnjo ocenjujejo na 150.000 ton letno. [7]

Vodilna panoga na tem področju je bilo vse do 1999 rudarstvo; delujoča rudnika svinca in cinka Kišnica in Novo brdo sta takrat prenehala delovati zaradi dogodkov v zvezi z NATO-vim posegom v kosovska dogajanja. Srbske rudarje so zamenjali Kosovarji. Poprej je tam delalo 3600 delavcev; 13 avtobusov je vozilo eno izmeno – delali so s polno paro. [8]

Zaradi raznih plazov in drugih vzrokov pa postaja delo v the rudnikih, zlasti v Novem brdu, vedno bolj nevarno. Tako sta 2. junija 2020 v hudi nereči umrla dva rudarja: inženir in delavec; dva druga sta bila ranjena, a trije nepoškodovani, ko se je nanje zrušil na petem horizontu strop zaradi plazu. [9] [10]

Prebivalstvo

Cestna povezava skozi gozdove okrog Novega brda
Svetislav Ivanović (2017) – novobrški župan
Pokrajina okoli Novega brda

Sestava prebivalstva

Narodnostna sestava prebivalcev v občini, ki vključuje tudi začasno razseljene osebe, je po oceni osce-a bila 2105 naslednja:

Narodnostna skupnost 1991 popis 2015 ocena
Srbi 2,666 5,802
Albanci 1,845 3,771
Cigani - 97[11].
Drugi 100 -
Skupno 4,611 9,670

Vera

Na območju današnjega Kosova so bili kristjani že v času Rimskega cesarstva. Po usodnem razkolu so bili katoličani skozi dolga stoletja v manjšini: tako med večinskimi pravoslavci kot med osvajalci- muslimani, ki so se počasi in ob državni podpori nezadržno širili na račun kristjanov.

Katoličani zunaj zakona

Med preganjanjem kristjanov skozi zgodovino so obstajali junaki-mučenci, ki so za svoje prepričanje prenesli mučenja in dali življenje; več pa je bilo takih, ki so se iz strahu pred mučenjem in smrtjo odpovedali katoliški veri in Cerkvi. Kadar je preganjanje kmalu ponehalo, so ti odpadniki zaprosili za ponoven sprejem – v starih časih prek hude pokore.

Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom Carigrada našli v nezavidljivem položaju. Vzhodni grški razkol je balkanske Slovane – kot tudi Albance – odcepil od središča katoliške Cerkve, Rima. Katoličani so postali brezpravni. Ohranili pa so svojo cerkveno samostojnost posebno v rudarskih naselbinah: Trepča (1303), Novo brdo, Janjevo (1308), Letnica. [12] [13]

Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu Dušanovemu zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; vendar so se ohranile katoliške naselbine v teh rudarskih središčih tudi v času Nemaničev in na začetku turške vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. [14]

V zvezi s krutim Dušanovim zakonikom – ki ni stavil zunaj zakona le katoličanov, ampak v podrejen položaj celo vrsto brezpravnih, kot npr. sužnje ali zaničevanega sebra – lahko razumemo še vedno perečo pesniško zbirko Desanke Maksimović: Zahtevam pomilostitev! (Tražim pomilovanje). [15] [16]

Cerkve na Novem brdu

Čigava je katedrala?

Pri obnavljanju trdnjave na Novem brdu so prišli arheologi do zanimivih odkritij: da je tam videti ostanke katoliške katedrale. Srbska stran trdi, da je bila to pravoslavna cerkev. V zvezi s tem so družbena občila poročala:

Kosovski zavod za spomeniško varstvo je prepovedal srbskemu podjetju “Koto” nadaljevanje obnovitvenih del na trdnjavi na Novem brdu, ko so opazili, da so gradbeni stroji podirali fasado na delu trdnjave, navaja srbski spletni “Blic” pisanje kosovskega “Koha ditore”. Ravnatelj zavoda Ismet Hajrulahu je dejal, da je tako početje nezakonito, kaznivo in da je s poskuom rušenja “resno ogrožena trdnost stavbe”. [17] [18]


Opombe

  1. ↑ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.

Sklici

  1. ↑ »Municipality of Novo Brdo« (v angleščini)., »Komuna e Novobërdës« (v albanščini).
  2. ↑ Rob Pickard (Januar 2008). Analysis and Reform of Cultural Heritage Policies in South-East Europe. Council of Europe. str. 67. ISBN 978-92-871-6265-6.
  3. ↑ Vladislav Slovničar (deloval 1456-1479) je bil srbsko-bolgarski menih, prepisovalec, zgodovinar in bogoslovec; zapustil je veliko prepisov, pa tudi lastnih sestavkov
  4. ↑ Marjeta Neapeljska (*1347; kraljica 1381-1412); Ladislav I. Neapeljski (* 1377; vladal 1386-1414). 1386 je bil njegov oče Karel III. Neapeljski umorjen; regentinja devetletnemu sinu Ladislavu je postala njegova mati Marjeta, ko je novi papež potrdil, da ni bil utemeljen sum o njeni vpletenosti v soprogov umor
  5. ↑ »Rudarstvo. Srednjovjekovno rudarstvo u Srbiji i Bosni« (PDF). Tehnička enciklopedija Zagreb. 1988. Pridobljeno 10. septembra 2020.
  6. ↑ »Ležišta mineralnih sirovina«. Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale. Pridobljeno 15. septembra 2020.
  7. ↑ »Ležišta mineralnih sirovina«. Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale. Pridobljeno 15. septembra 2020. {{navedi splet}}: line feed character v |publisher= na mestu 18 (pomoč)
  8. ↑ »Zapuštena postrojenja flotacije rudnika Kišnica i Novo Brdo«. TV Most. Pridobljeno 6. avgusta 2018.
  9. ↑ »Poginula dva rudara na Kosovu«. Radio Slobodna Evropa Vesti. 2. junij 2020. Pridobljeno 17. septembra 2020.
  10. ↑ »Usled klizišta dva rudara stradala u rudniku Novo Brdo«. Novi magazine Beograd. 2. junij 2020. Pridobljeno 17. septembra 2020.
  11. ↑ glede naziva te narodnostne skupine (Romi ali Cigani ali oboje) glej pogovorno stran in članek na Wikipediji pod geslom Romi
  12. ↑ A. Kordin. Diaspora na našem jugu. str. 5.
  13. ↑ A. Turk. Letnica. str. 38.
  14. ↑ A. Turk. Letnica. str. 22.
  15. ↑ »Desanka Maksimović – TRAŽIM POMILOVANJE (Tekst)«. Mala Vračka. Pridobljeno 18. septembra 2020.
  16. ↑ »Desanka Maksimović: Tražim pomilovanje (srbsko; angleški prevod: I am seeking a pardon)« (PDF). Narodna biblioteca Srbije - Biblioteka Ogledalo, Beograd. 2013. Pridobljeno 18. septembra 2020.
  17. ↑ »Priština zabranila srpskoj kompaniji radove na Novom Brdu«. Blic.rs. 5. september 2019. Pridobljeno 1. januarja 2020.
  18. ↑ »Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe –... Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa III-të)«. Njëkomb. 19. december 2019. Pridobljeno 21. septembra 2020.

Nadaljnje branje

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Novo brdo.
(albansko)
(angleško)
(hrvaško)
(srbsko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Novo_brdo&oldid=5378138«