Karavanseraj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
RStular (pogovor | prispevki)
1.540 urejanj
m Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Hotel Shah Abbas Sahn.jpg|thumb|right|250px|[[Isfahan]]ski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas]]
[[Slika:Hotel Shah Abbas Sahn.jpg|sličica|desno|250px|[[Isfahan]]ski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas]]
[[Slika:Carvansara_plan.png|thumb|right|250px|Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja]]
[[Slika:Carvansara_plan.png|sličica|desno|250px|Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja]]


'''Karavanseraj''' (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev [[Karavana|karavan]], pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče. Karavanseraji so zagotavljali pretok blaga, ljudi in informacij.
'''Karavanseraj''' (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev [[Karavana|karavan]], pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče. Karavanseraji so zagotavljali pretok blaga, ljudi in informacij.


V zgodovini so nastajali ob poteh, ki so potekale v divjih nenaseljenih krajih zaradi različnih nevarnosti: divjih živali in roparjev. Osnovna funkcija karavanseraja je bila zagotavljanje počitka in prenočišča za potnike in živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.
V zgodovini so nastajali ob poteh, ki so potekale v divjih nenaseljenih krajih zaradi različnih nevarnosti: divjih živali in roparjev. Osnovna funkcija karavanseraja je bila zagotavljanje počitka in prenočišča za potnike in živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.


Poleg naziva karavanseraj, ki je [[Perzija|perzijskega]] porekla, je podoben tip počivališč poznan kot ''seraj'' v [[Indija|Indiji]], ''funduk'' v [[Arabski svet|arabskem]] svetu ali ''han'' na prostorih bivšega [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].
Poleg naziva karavanseraj, ki je [[Perzija|perzijskega]] porekla, je podoben tip počivališč poznan kot ''seraj'' v [[Indija|Indiji]], ''funduk'' v [[Arabski svet|arabskem]] svetu ali ''han'' na prostorih bivšega [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].


Najstarejši vir, v katerem so opisani karavanseraji, so zabeležke [[Stara Grčija|grškega]] zgodovinarja [[Herodot]]a iz 5. stoletja pr. n. št., ki v svojem delu Zgodovina (V. 52 - 53) opisuje 2700 km dolgo perzijsko [[Kraljevska cesta|Kraljevsko cesto]] in njena postajališča oziroma počivališča. <ref>"The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt</ref> Z razvojem [[Svilna cesta|Svilne ceste]] so se karavanseraji gradili širom po jugozahodni, južni in srednji [[Azija|Aziji]], s prihodom islama pa so se širili tudi na severno Afriko. Pod [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] se pojavljajo tudi po jugovzhodni Evropi vse do [[Hrvaška|Hrvašk]]e. Tak primer je han Jusufa Maškovića v [[Pakoštane|pakoštanski]] Vrani, zgrajen v 17. stoletju.
Najstarejši vir, v katerem so opisani karavanseraji, so zabeležke [[Stara Grčija|grškega]] zgodovinarja [[Herodot]]a iz 5. stoletja pr. n. št., ki v svojem delu Zgodovina (V. 52 - 53) opisuje 2700 km dolgo perzijsko [[Kraljevska cesta|Kraljevsko cesto]] in njena postajališča oziroma počivališča. <ref>"The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt</ref> Z razvojem [[Svilna cesta|Svilne ceste]] so se karavanseraji gradili širom po jugozahodni, južni in srednji [[Azija|Aziji]], s prihodom islama pa so se širili tudi na severno Afriko. Pod [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] se pojavljajo tudi po jugovzhodni Evropi vse do [[Hrvaška|Hrvaške]]. Tak primer je han Jusufa Maškovića v [[Pakoštane|pakoštanski]] Vrani, zgrajen v 17. stoletju.


== Etimologija ==
== Etimologija ==
Vrstica 14: Vrstica 14:


== Arhitektura ==
== Arhitektura ==
Karavanseraji so bili običajno pravokotnega tlorisa, imeli so samo en vhod dovolj velik, da so lahko vstopile kamele, in bili obdani z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, kamor so namestili trgovce in njihove delavce, živali in blago. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče ali trg. <ref>Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. ''Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning.'' London: Thames and Hudson Ltd, 101.</ref>
Karavanseraji so bili običajno pravokotnega tlorisa, imeli so samo en vhod dovolj velik, da so lahko vstopile kamele, in bili obdani z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, kamor so namestili trgovce in njihove delavce, živali in blago. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče ali trg. <ref>Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. ''Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning.'' London: Thames and Hudson Ltd, 101.</ref>


Na notranjih pročeljih že od starega veka dominirajo [[lok (gradbenišvo)|ločne]] konstrukcije, [[obok]]i in [[ajvan]]i, prvotno karakteristični za iransko, kasneje tudi islamsko [[arhitektura|arhitektur]]o nasploh.
Na notranjih pročeljih že od starega veka dominirajo [[lok (gradbenišvo)|ločne]] konstrukcije, [[obok]]i in [[ajvan]]i, prvotno karakteristični za iransko, kasneje tudi islamsko [[arhitektura|arhitekturo]] nasploh.


Karavanseraji so imeli vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe. Lahko so imeli tudi kopališče. Preskrbljeni so bili s krmo za živali, v trgovinah so potniki lahko kupili nove zaloge. Poleg tega so nekatere trgovine preprodajale blago potujočih trgovcev. <ref>Ciolek, T. Matthew. 2004-present. [http://www.ciolek.com/OWTRAD/caravanserais-catalogue-00.html Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans]. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.</ref>
Karavanseraji so imeli vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe. Lahko so imeli tudi kopališče. Preskrbljeni so bili s krmo za živali, v trgovinah so potniki lahko kupili nove zaloge. Poleg tega so nekatere trgovine preprodajale blago potujočih trgovcev. <ref>Ciolek, T. Matthew. 2004-present. [http://www.ciolek.com/OWTRAD/caravanserais-catalogue-00.html Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans]. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.</ref>


==Pomembni karavanseraji==
== Pomembni karavanseraji ==
* Büyük Han
* Büyük Han
* Karavanseraj [[Sa'd al-Saltaneh
* Karavanseraj [[Sa'd al-Saltaneh
Vrstica 38: Vrstica 38:


== Galerija ==
== Galerija ==
<center>
<div style="text-align: center;">
<gallery>
<gallery>
Slika:Sadolsaltaneh_caravanserai.jpg|Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, [[Iran]].
Slika:Sadolsaltaneh_caravanserai.jpg|Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, [[Iran]].
Vrstica 49: Vrstica 49:
Slika:Khan al-Wazir Alp.JPG|Khan al-Wazir, Aleppo, Sirija
Slika:Khan al-Wazir Alp.JPG|Khan al-Wazir, Aleppo, Sirija
</gallery>
</gallery>
</center>
</div>


== Viri in sklici ==
== Viri in sklici ==
Vrstica 65: Vrstica 65:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Caravanserais}}
{{Commons category|Caravanserais}}


* [http://www.benkovac-bastina.net/index.php?option=com_content&view=article&Itemid=8&id=36:maskovicahan ''Han Jusufa Maškovića''] Osmanski karavanseraj v Vrani
* [http://www.benkovac-bastina.net/index.php?option=com_content&view=article&Itemid=8&id=36:maskovicahan ''Han Jusufa Maškovića''] Osmanski karavanseraj v Vrani
⚫
{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Zgodovina Irana]]
[[Kategorija:Zgodovina Irana]]
Vrstica 73: Vrstica 74:
[[Kategorija:Islamska arhitektura]]
[[Kategorija:Islamska arhitektura]]
[[Kategorija:Trgovske poti]]
[[Kategorija:Trgovske poti]]
⚫
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 14:03, 17. september 2020

Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas
Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja

Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče. Karavanseraji so zagotavljali pretok blaga, ljudi in informacij.

V zgodovini so nastajali ob poteh, ki so potekale v divjih nenaseljenih krajih zaradi različnih nevarnosti: divjih živali in roparjev. Osnovna funkcija karavanseraja je bila zagotavljanje počitka in prenočišča za potnike in živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.

Poleg naziva karavanseraj, ki je perzijskega porekla, je podoben tip počivališč poznan kot seraj v Indiji, funduk v arabskem svetu ali han na prostorih bivšega Osmanskega cesarstva.

Najstarejši vir, v katerem so opisani karavanseraji, so zabeležke grškega zgodovinarja Herodota iz 5. stoletja pr. n. št., ki v svojem delu Zgodovina (V. 52 - 53) opisuje 2700 km dolgo perzijsko Kraljevsko cesto in njena postajališča oziroma počivališča. [1] Z razvojem Svilne ceste so se karavanseraji gradili širom po jugozahodni, južni in srednji Aziji, s prihodom islama pa so se širili tudi na severno Afriko. Pod Osmanskim cesarstvom se pojavljajo tudi po jugovzhodni Evropi vse do Hrvaške. Tak primer je han Jusufa Maškovića v pakoštanski Vrani, zgrajen v 17. stoletju.

Etimologija

Beseda je karavanseraj je perzijska beseda kārvānsarā in je sestavljena iz besede kārvān (karavana) in sara (palača z zaprtim dvoriščem), ki jima je dodana turška pripona -yi. Karavana pomeni skupino trgovcev, romarjev ali drugih potnikov, ki potujejo na dolge razdalje.

Arhitektura

Karavanseraji so bili običajno pravokotnega tlorisa, imeli so samo en vhod dovolj velik, da so lahko vstopile kamele, in bili obdani z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, kamor so namestili trgovce in njihove delavce, živali in blago. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče ali trg. [2]

Na notranjih pročeljih že od starega veka dominirajo ločne konstrukcije, oboki in ajvani, prvotno karakteristični za iransko, kasneje tudi islamsko arhitekturo nasploh.

Karavanseraji so imeli vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe. Lahko so imeli tudi kopališče. Preskrbljeni so bili s krmo za živali, v trgovinah so potniki lahko kupili nove zaloge. Poleg tega so nekatere trgovine preprodajale blago potujočih trgovcev. [3]

Pomembni karavanseraji

  • Büyük Han
  • Karavanseraj [[Sa'd al-Saltaneh
  • Hanul lui Manuc
  • Han al-Tujjar (gora Tabor)
  • Han al-Tujjar (Nablus)
  • Han al-Umdan
  • Han As'ad Pasha
  • Han Jaqmaq
  • Han el-Khalili
  • Han Sulayman Pasha
  • Han Tuman
  • Karavanseraj Rabati Malik
  • Karavanseraj Selim
  • Saraj Nampally
  • Karavanseraj Zeinodin

Galerija

  • Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, Iran.
    Notranjost karavanseraja Sa'd al-Saltaneh v Qazvinu, Iran.
  • Notranjost karavanseraja Orbelian, Armenia
    Notranjost karavanseraja Orbelian, Armenia
  • Karavanseraj Karaj iz safavidske dobe, Iran
    Karavanseraj Karaj iz safavidske dobe, Iran
  • Karavanseraj v Shaki, Azerbajdžan
    Karavanseraj v Shaki, Azerbajdžan
  • Opuščen karavanseraj v Neyestānaku, Iran
    Opuščen karavanseraj v Neyestānaku, Iran
  • Khan al-Umdan v Acre, Izrael
    Khan al-Umdan v Acre, Izrael
  • Khan As'ad Pasha v Damasku, Sirija
    Khan As'ad Pasha v Damasku, Sirija
  • Khan al-Wazir, Aleppo, Sirija
    Khan al-Wazir, Aleppo, Sirija

Viri in sklici

  1. ↑ "The History - Herodotus" - http://classics.mit.edu/Herodotus/history.mb.txt
  2. ↑ Sims, Eleanor. 1978. Trade and Travel: Markets and Caravansary.' In: Michell, George. (ed.). 1978. Architecture of the Islamic World - Its History and Social Meaning. London: Thames and Hudson Ltd, 101.
  3. ↑ Ciolek, T. Matthew. 2004-present. Catalogue of Georeferenced Caravansaras/Khans. Old World Trade Routes (OWTRAD) Project. Canberra: www.ciolek.com - Asia Pacific Research Online.

Glej tudi

Literatura

  • Kīānī, Moḥammad-Yūsuf; Kleiss, Wolfram (15. prosinca 1990.). Caravansary, Encyclopædia Iranica. New York: Columbia University.
  • Kleiss, Wolfram (1996.). Karawanenbauten in Iran, Materialien zur iranischen Archäologie. Berlin: D. Reimer, ISBN 9783496025870, OCLC 35336122.
  • Ladan, Tomislav (2005.). Karavan-saraj, Hrvatski obiteljski leksikon. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, ISBN 9789536748174, OCLC 455955725.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karavanseraj.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karavanseraj&oldid=5371079«