Kovina: Razlika med redakcijama
khgd |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Kovine imajo nekatere [[fizika]]lne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo [[gostota|gostoto]], so in [[kovnost|kovne]], po navadi imajo visoko [[tališče]], pri [[Sobna temperatura|sobni temperaturi]] so skoraj vse v trdnem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]], pri čemer izkazujejo visoko [[trdnost]], in dobro [[električna prevodnost|prevajajo]] [[elektrika|elektriko]] ter [[toplotna prevodnost|toploto]]. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi [[atom]]a z zunanjimi elektroni ([[valenčni elektron]]i); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo [[alkalne kovine|alkalnih kovin]] in [[zemeljsko-alkalijske kovine|zemeljsko-alkalijskih kovin]], ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema. |
Kovine imajo nekatere [[fizika]]lne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo [[gostota|gostoto]], so in [[kovnost|kovne]], po navadi imajo visoko [[tališče]], pri [[Sobna temperatura|sobni temperaturi]] so skoraj vse v trdnem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]], pri čemer izkazujejo visoko [[trdnost]], in dobro [[električna prevodnost|prevajajo]] [[elektrika|elektriko]] ter [[toplotna prevodnost|toploto]]. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi [[atom]]a z zunanjimi elektroni ([[valenčni elektron]]i); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo [[alkalne kovine|alkalnih kovin]] in [[zemeljsko-alkalijske kovine|zemeljsko-alkalijskih kovin]], ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema. |
||
* ANIME JE ZA EN DREKKK |
|||
* |
|||
[[Oksid]]i kovin so [[baza (kemija)|baze]]; tiste od nekovin so [[kislina|kisline]]. [[Alotropija|Alotropi]] kovin so po navadi lesketajoči, sijoči, kovni, raztegljivi in dobri [[prevodnik]]i, medtem ko so nekovine na splošno lomljivi (trdni elementi), nimajo sijaja in so [[izolator]]ji. Nekovine so v naravi pogostejše, čeprav kovine sestavljajo večino periodnega sistema. |
|||
Nekatere zelo znane kovine so [[aluminij]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[srebro]], [[Titan (element)|titan]],lestev, les, [[uran]] in [[cink]]. |
|||
Med težke kovine prištevamo [[baker]], [[nikelj]], [[cink]], [[svinec]], [[kositer]], ... Imajo veliko gostoto. Definicija je bolj ljudska in po občutku. To so kovine z gostoto nad 7 kg/dm³, ki so zdravju nevarne. Škodljivost je posledica pojava, da njihovi [[ion]]i nadomeščajo ione drugih kovin, ki tvorijo [[aktivno mesto encima|aktivna mesta encimov]] v [[organizem|organizmih]], zaradi česar ti [[encim]]i prenehajo delovati. Zaradi obstojnosti se kopičijo v [[tkivo|tkivih]] in po [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] navzgor; temu pojavu pravimo [[bioakumulacija]]. |
|||
[[Zlitina]] je [[zmes]] s kovinskimi lastnostmi, ki vsebuje vsaj en kovinski element. Zlitina se naredi z mešanjem [[Talina|talin]]. Primeri zlitin so [[jeklo]] (železo in [[ogljik]]), [[medenina]] (baker in cink), [[bron]] (baker in kositer) in [[duraluminij]] (aluminij, baker in magnezij). Zlitine narejene posebej za zelo zahtevno uporabo, kot so [[raketni motor]]ji, lahko vsebujejo tudi več kot deset elementov. |
|||
== Glej tudi == |
|||
{{Wikislovar|kovina|Kovina}} |
|||
{{Kategorija v Zbirki|Metals|kovine}} |
|||
* [[seznam kovin]] |
|||
* [[izločevalno utrjanje]] |
|||
* [[nekovina]] |
|||
* [[polkovina]] |
|||
* [[plemenita kovina]] |
|||
{{normativna kontrola}} |
{{normativna kontrola}} |
||
Redakcija: 10:52, 8. september 2020
Kovína ni kemijski element. Kovine so ena izmed treh skupin elementov, ki izstopajo po svojih ionizacijskih in veznih lastnostih, poleg polkovin in nekovin. V periodnem sistemu loči kovine od nekovin diagonalna črta od bora (B) do polonija (Po). Elementi na tej črti so polkovine; elementi spodaj levo so kovine; elementi zgoraj desno pa so nekovine.
Kovine imajo nekatere fizikalne lastnosti: po navadi se lesketajo (imajo sij, lesk), imajo večjo gostoto, so in kovne, po navadi imajo visoko tališče, pri sobni temperaturi so skoraj vse v trdnem agregatnem stanju, pri čemer izkazujejo visoko trdnost, in dobro prevajajo elektriko ter toploto. Te lastnosti so večinoma posledica slabe vezi atoma z zunanjimi elektroni (valenčni elektroni); iz tega sledi, da valenčni elektroni tvorijo nekakšno »morje« okoli atoma. Večina kovin je kemično stabilnih, z izjemo alkalnih kovin in zemeljsko-alkalijskih kovin, ki so v najbolj levih skupinah periodnega sistema.
- ANIME JE ZA EN DREKKK