Ferdo Bidovec: Razlika med redakcijama
dopolnitev |
dopolnitev |
||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Rodil se je v družini tržaškega trgovca Janeza Bidovca, rojenega v Žirovnici. (mati je bila Italijanka Antonia Vianello izvor družine je v Benetkah). V družini je bilo 10 otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v [[Žirovnica|Žirovnici]], očetovem rojstnem kraju, [[Ljubljana|Ljubljani]] in Trstu, kjer je 1923 končal tudi dvoletni trgovski tečaj. Od petnajstega leta je sodeloval v mladinskem [[društvo|društvu]] Nicolo Tommaseo v katerem se je udejstvoval kot organizator in športnik. Skupaj s [[Fran Marušič|Franjom Marušičem]] je prirejal izlete mladine, ki pa so bili le pretveza za narodnoobrambno delo. Z Marušičem sta skupaj delovala tudi po letu 1927, ko so [[fašizem|fašisti]] ukinili vsa slovenska društva. Leta 1927 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, od koder se je vrnil januarja 1929. Kot [[politika|politično]] sumljivega so ga fašistične oblasti nadzorovale tudi po prihodu od vojakov. Istega leta je postal član glavnega odbora organizacije [[ |
Rodil se je v družini tržaškega trgovca Janeza Bidovca, rojenega v Žirovnici. (mati je bila Italijanka Antonia Vianello izvor družine je v Benetkah). V družini je bilo 10 otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v [[Žirovnica|Žirovnici]], očetovem rojstnem kraju, [[Ljubljana|Ljubljani]] in Trstu, kjer je 1923 končal tudi dvoletni trgovski tečaj. Od petnajstega leta je sodeloval v mladinskem [[društvo|društvu]] Nicolo Tommaseo v katerem se je udejstvoval kot organizator in športnik. Skupaj s [[Fran Marušič|Franjom Marušičem]] je prirejal izlete mladine, ki pa so bili le pretveza za narodnoobrambno delo. Z Marušičem sta skupaj delovala tudi po letu 1927, ko so [[fašizem|fašisti]] ukinili vsa slovenska društva. Leta 1927 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, od koder se je vrnil januarja 1929. Kot [[politika|politično]] sumljivega so ga fašistične oblasti nadzorovale tudi po prihodu od vojakov. Istega leta je postal član glavnega odbora organizacije [[COBISS.SI-ID - 25445379|Borba]]<ref>{{Navedi knjigo|title=|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=COBISS.SI-ID - 25445379}}</ref>, ki se je kasneje povezala z organizacijo [[TIGR]]. Sodeloval je pri [[požig]]ih italijanskih [[Vrtec|vrtcev]] in osnovne šole v [[Lokve, Nova Gorica|Lokvi]] ter polaganju [[bomba|bomb]] v [[tiskarna|tiskarno]] [[časopis]]a ''Il Popolo di Trieste'' in pri Svetilniku zmage v Trstu. Vrtci in šole so bili takrat državne in institucije načrtnega poitalijančevanja slovenskih otrok, časopisi z naslovom ''Il Popolo'' ... pa propagatorji fašizma.[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma] Ko so aretirali vrsto njegovih tovarišev se ni umaknil v ilegalo, temveč je hodil posredovat za njihovo izpustitev. Aretiran je bil 15. aprila 1930. Po večmesečnem [[zapor]]u v Koprskih zaporih in mučenjih v Semedelski [https://issuu.com/zb-koper/docs/koprski-zapori mučilnici] je bil priveden pred posebno sodišče za zaščito države, imenovano Tribunale speciale, ki je za to priložnost zasedalo v Trstu in na t. i. [[Prvi tržaški proces|prvem tržaškem procesu]] obsodilo celo vrsto protifašistov. [[Sodišče]] je zasedalo od 1. do 5. septembra 1930. Bidovec je bil skupaj s še tremi tovariši (F. Marušičem, [[Zvonimir Miloš|Z. Milošem]] in [[Alojz Valenčič|A. Valenčičem]]) obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obsodba je bila izvršena 6. septembra 1930 ob 5,40 zjutraj na bazoviškem strelišču. Bidovec se je v zaporu, po obsodbi pa tudi na samem morišču junaško vedel in bodril tovariše. Vse 4 obsojence so na morišču, obrnjene s hrbtom proti puškinim cevem (kar naj bi bila velika sramota) privezali na stole. Tik pred ustrelitvijo se je Ferdo Bidovec uspel obrniti in zavpil proti eksekutorjem: "Sem streljajte, podleži !" Leta 1997 je bil ob petdesetletnici priključitve [[Primorska|Primorske]] Sloveniji posmrtno [[odlikovanje|odlikovan]] s [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije]] za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 14:34, 6. september 2020
| Ferdo Bidovec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 4. februar 1908 Trst |
| Smrt | 6. september 1930 (22 let) Bazovica[1] |
| Državljanstvo | _crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | prodajalec |
| Poznan po | kot organizator odpora proti fašizmu |
Ferdo Bidovec, slovenski domoljub, organizator odpora proti fašizmu, * 4. februar 1908, Trst, † 6. september 1930, Bazovica.
Življenje in delo
Rodil se je v družini tržaškega trgovca Janeza Bidovca, rojenega v Žirovnici. (mati je bila Italijanka Antonia Vianello izvor družine je v Benetkah). V družini je bilo 10 otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v Žirovnici, očetovem rojstnem kraju, Ljubljani in Trstu, kjer je 1923 končal tudi dvoletni trgovski tečaj. Od petnajstega leta je sodeloval v mladinskem društvu Nicolo Tommaseo v katerem se je udejstvoval kot organizator in športnik. Skupaj s Franjom Marušičem je prirejal izlete mladine, ki pa so bili le pretveza za narodnoobrambno delo. Z Marušičem sta skupaj delovala tudi po letu 1927, ko so fašisti ukinili vsa slovenska društva. Leta 1927 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, od koder se je vrnil januarja 1929. Kot politično sumljivega so ga fašistične oblasti nadzorovale tudi po prihodu od vojakov. Istega leta je postal član glavnega odbora organizacije Borba[2], ki se je kasneje povezala z organizacijo TIGR. Sodeloval je pri požigih italijanskih vrtcev in osnovne šole v Lokvi ter polaganju bomb v tiskarno časopisa Il Popolo di Trieste in pri Svetilniku zmage v Trstu. Vrtci in šole so bili takrat državne in institucije načrtnega poitalijančevanja slovenskih otrok, časopisi z naslovom Il Popolo ... pa propagatorji fašizma.[1] Ko so aretirali vrsto njegovih tovarišev se ni umaknil v ilegalo, temveč je hodil posredovat za njihovo izpustitev. Aretiran je bil 15. aprila 1930. Po večmesečnem zaporu v Koprskih zaporih in mučenjih v Semedelski mučilnici je bil priveden pred posebno sodišče za zaščito države, imenovano Tribunale speciale, ki je za to priložnost zasedalo v Trstu in na t. i. prvem tržaškem procesu obsodilo celo vrsto protifašistov. Sodišče je zasedalo od 1. do 5. septembra 1930. Bidovec je bil skupaj s še tremi tovariši (F. Marušičem, Z. Milošem in A. Valenčičem) obsojen na smrt z ustrelitvijo. Obsodba je bila izvršena 6. septembra 1930 ob 5,40 zjutraj na bazoviškem strelišču. Bidovec se je v zaporu, po obsodbi pa tudi na samem morišču junaško vedel in bodril tovariše. Vse 4 obsojence so na morišču, obrnjene s hrbtom proti puškinim cevem (kar naj bi bila velika sramota) privezali na stole. Tik pred ustrelitvijo se je Ferdo Bidovec uspel obrniti in zavpil proti eksekutorjem: "Sem streljajte, podleži !" Leta 1997 je bil ob petdesetletnici priključitve Primorske Sloveniji posmrtno odlikovan s Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Glej tudi
Viri
- ↑ Brecelj M. Bidovec, Ferdo (1908–1930) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Napaka Lua v Modul:Citation/CS1/Utilities v vrstici 206: Klicano s stanjem neopredeljene napake: err_bad_cobiss.
- Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Primorski slovenski biografski leksikon (1975). Snopič 2. Gorica: Goriška Mohorjeva družba (COBISS)
- RTVSLO - Pričevanja - Magdalena Kompan - https://www.rtvslo.si/pricevalci/oddaja/174437316
Zunanje povezave
Brecelj Marijan. »Bidovec Ferdo«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
