Deesis: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Image:Deesis.jpg|thumb|Ikona Deesis v samostanu svete Katarine na Sinaju, 12. stoletje)]]
[[Image:Deesis.jpg|thumb|Ikona Deesis v samostanu svete Katarine na Sinaju, 12. stoletje)]]


'''Deesis''' ali '''Deisis''' (grško δέησις, 'molitev' ali 'priprošnja') v [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]] in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna [[ikona|ikonična]] predstavitev Kristusa v slavi ali [[Kristus Pantokrator]]: ustoličen, drži knjigo, obkrožata ga Devica Marija in sveti Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli ('''Velika Deesis'''). Marija in Janez ter druge figure so prikazani obrnjeni proti Kristusu z rokami, ki v molitvi za človeštvo.
'''Deesis''' ali '''Deisis''' (grško δέησις, 'molitev' ali 'priprošnja') v [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]] in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna [[ikona|ikonična]] predstavitev [[Kristus v slavi|Kristusa v slavi]] ali [[Kristus Pantokrator]]: ustoličen, drži knjigo, obkrožata ga Devica Marija in sveti Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli ('''Velika Deesis'''). Marija in Janez ter druge figure so prikazani obrnjeni proti Kristusu z rokami, ki v molitvi za človeštvo.


V zgodnjih primerih je bil pogosto postavljena na tempeljski žarek v pravoslavnih cerkvah ali nad vrati, čeprav se pojavlja tudi na ikonah in nabožni slonovini.
V zgodnjih primerih je bil pogosto postavljena na tempeljski žarek v pravoslavnih cerkvah ali nad vrati, čeprav se pojavlja tudi na ikonah in nabožni slonovini.

Redakcija: 18:30, 16. avgust 2020

Ikona Deesis v samostanu svete Katarine na Sinaju, 12. stoletje)

Deesis ali Deisis (grško δέησις, 'molitev' ali 'priprošnja') v bizantinski umetnosti in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna ikonična predstavitev Kristusa v slavi ali Kristus Pantokrator: ustoličen, drži knjigo, obkrožata ga Devica Marija in sveti Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli (Velika Deesis). Marija in Janez ter druge figure so prikazani obrnjeni proti Kristusu z rokami, ki v molitvi za človeštvo.

V zgodnjih primerih je bil pogosto postavljena na tempeljski žarek v pravoslavnih cerkvah ali nad vrati, čeprav se pojavlja tudi na ikonah in nabožni slonovini.

Po razvoju celotnega ikonostasa je bil prostor za »Veliko Deesis« celopostavnih figur in število teh se je povečalo tudi v Bizancu in Rusiji. Po navadi bila nad nivojem vrat in pod vrsto, ki prikazuje praznik Jezusovega vstajenja, včasih pa je bila Deesis nad tem. Osrednji Kristus je torej nad glavnimi vrati na ikonostasu. Kmalu je bilo sedem figur, običajno ena na ploščo, standard glede na bližino Kristusa v središču: na levi (Kristusova desnica) Marija, nadangel Mihael in Sveti Peter ter na desni strani Janez Krstnik, nadangela Gabriel in sveti Pavel. Zlasti v ruskih primerih so pogosto vključeni vanj številni svetniki lokalnega pomena, kot to dopušča prostor. Vrsta Andreja Rubljova v stolnici Marijinega Vnebovzetja v Vladimiru je bila 3,14 m visoka [1]. V grški tradiciji je bolj verjetno, da so dodatne plošče zasedli apostoli.

Prisotnost Marije in Janeza ter drugih osebnosti je eno od razhajanj z zahodnim Kristusom v slavi, kjer so štirje evangelisti in / ali njihovi simboli bolj pogosto vključeni okoli Kristusa. Sestavo Deesis najdemo tudi na Zahodu, še posebej tistih delih Italije pod bizantinskim vplivom, pa tudi v preostali Evropi. Pogosto je del prizora Poslednje sodbe. Uporaba slike se počasi zmanjšuje v celotnem srednjem veku in ni nikoli tako pogosta kot zahodne oblike Kristusa v slavi.

V upodobitvah Križanja Jezusa - Kristus na križu – je zelo pogosto tudi Devica, ki stoji na eni strani in sveti Janez Evangelist na drugi strani in ne Janez Krstnik.

Galerija

Sklici

  1. Maria Cheremeteff in Leong, Albert ed.;The Millennium: Christianity and Russia, A.D. 988-1988; p.110-8; 1990; St Vladimir's Seminary Press;ISBN 0-88141-080-2

Zunanje povezave