Lojze Dolinar

Lojze Dolinar
Rojstvo	19. april 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[…] Ljubljana
Smrt	9. september 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (77 let) Ičići
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Poklic	kipar

Lojze Dolinar, slovenski kipar, * 19. april 1893, Ljubljana, † 9. september 1970, Ičići pri Opatiji, Hrvaška.

Dolinarjev kip na jugoslovanski znamki iz leta 1960

Šolal se je na akademijah na Dunaju in v Münchnu, med 1. svetovno vojno je bil v Judenburgu, po njej v New Yorku, večkrat v Parizu in Italiji. 1932 se je preseli v Beograd, kjer je 1946 na tamkajšnji akademiji postal redni profesor za kiparstvo. Po letu 1959 je živel in delal v Kranju. Leta 1953 je postal dopisni, tik pred smrtjo (1970) pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). 1969 je dobil Prešenovo nagrado.

Sodi med kiparje srednje generacije, ki so svoj ustvarjalni zenit dosegli v času med obema vojnama. Njegov prvi učitelj na umetnoobrtni šoli je bil Alojzij Repič.

Dolinar je že v svojih zgodnjih delih, kot sta Slepi in Portret Riharda Jakopiča, nakazal izrazito drzne izrazne možnosti, s katerimi prestopa v področje ekspresivnega modeliranja. Imel je izjemen občutek za monumentalne figure, s katerimi se je izkazal v širšem jugoslovanskem prostoru in v Sloveniji. Bil je eden od priljubljenih sodelavcev Jožeta Plečnika, ko sta oblikovala spomenike slovenskim skladateljem, Ilirski steber in druge spomenike. Izjemna je postavitev Dolinarjevega Mojzesa nad stranski vhod NUK.

Dolinarjeva zapuščina je od 1966 predstavljena v posebni muzejski zbirki v Kranju, kjer je Dolinar oblikoval tudi enega svojih zadnjih NOB spomenikov na glavnem trgu.

Glej tudi

• seznam slovenskih kiparjev

Zunanje povezave

• Mesesnel France. »Dolinar Lojze«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.