Evropska begunska kriza: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 10: Vrstica 10:
== Vzroki in nastanek krize ==
== Vzroki in nastanek krize ==


Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536,345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672,000.<ref name="auto2">{{cite web |title=Asylum statistics |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics |publisher=EUROSTAT |accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Odobrenih je bilo več kot 185,000 prošenj.<ref name="auto5">{{cite web |title=EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014 |url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6827382/3-12052015-AP-EN.pdf/6733f080-c072-4bf5-91fc-f591abf28176 |publisher=EUROSTAT|language=en}}</ref> Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.<ref name="auto6">{{cite web |url=http://m.euronews.com/en/304485/ |title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers |publisher=euronews.com |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto7">{{cite news |url=http://www.nytimes.com/interactive/2015/08/28/world/europe/countries-under-strain-from-european-migration-crisis.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news |title=Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis? |newspaper=The New York Times |date=28 August 2015 |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref>
Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536.345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672.000.<ref name="auto2">{{cite web |title=Asylum statistics |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Asylum_statistics |publisher=EUROSTAT |accessdate=4 September 2015|language=en}}</ref> Odobrenih je bilo več kot 185.000 prošenj.<ref name="auto5">{{cite web |title=EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014 |url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6827382/3-12052015-AP-EN.pdf/6733f080-c072-4bf5-91fc-f591abf28176 |publisher=EUROSTAT|language=en}}</ref> Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.<ref name="auto6">{{cite web |url=http://m.euronews.com/en/304485/ |title=euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers |publisher=euronews.com |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref><ref name="auto7">{{cite news |url=http://www.nytimes.com/interactive/2015/08/28/world/europe/countries-under-strain-from-european-migration-crisis.html?hp&action=click&pgtype=Homepage&module=photo-spot-region&region=top-news&WT.nav=top-news |title=Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis? |newspaper=The New York Times |date=28 August 2015 |accessdate=28 August 2015|language=en}}</ref>


Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji ''Mare Nostrum'', ki jo je zamenjala [[Frontex]]ova operacija ''Triton'' novembra 2014.
Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji ''Mare Nostrum'', ki jo je zamenjala [[Frontex]]ova operacija ''Triton'' novembra 2014.
Vrstica 17: Vrstica 17:
Frazi "Evropska begunska kriza" in "Evropska migrantska kriza" sta postali pogosti aprila 2015,<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/news/world-europe-32395181 |title=Europe migrant crisis |publisher=BBC News|language=en}}</ref> ko je v Sredozemskem morju potonilo pet čolnov z 2000 begunci, od tega jih je umrlo prek 1200.
Frazi "Evropska begunska kriza" in "Evropska migrantska kriza" sta postali pogosti aprila 2015,<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/news/world-europe-32395181 |title=Europe migrant crisis |publisher=BBC News|language=en}}</ref> ko je v Sredozemskem morju potonilo pet čolnov z 2000 begunci, od tega jih je umrlo prek 1200.


Prosilci za azil so prihajali iz [[Zahodna Azija|Zahodne]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], [[Afrika|Afrike]]<ref name="origins">{{cite news|title=Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?|url=http://www.theguardian.com/world/2015/sep/10/refugee-crisis-apart-from-syrians-who-else-is-travelling-to-europe|work=The Guardian|date=10 September 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Europe's Migration Crisis|url=http://www.cfr.org/migration/europes-migration-crisis/p32874|publisher=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref> in [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref name="BalkanExodus">{{cite web|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-34173252|title=Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans|publisher=BBC News|accessdate=19 September 2015|language=en}}</ref> Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1,257,610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1,206,510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697,595 sirskih državljanov, 361,275 afganistanskih državljanov, 248,685 iraških državljanov in 1,155,595 državljanov ostalih držav izven EU. Odstotek dejansko podeljenih azilov se močno razlikuje glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se podeli v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. Večina prišlekov je bila odraslih moških (58%).<ref name=":0">{{cite web|url = http://data.unhcr.org/mediterranean/regional.html|title = Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe|date = 11 September 2015|website = |publisher = United Nations High Commissioner for Refugees|language=en}}</ref>[[Slika:Ministrica obiskala pripadnike Slovenske vojske in URSZR, ki pomagajo v nastanitvenem centru in na meji 01.JPG|thumb|right|250px|Begunci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]]]
Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1.257.610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1.206.510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697.595 sirskih državljanov, 361.275 afganistanskih državljanov, 248.685 iraških državljanov in 1.155.595 državljanov ostalih držav izven EU. Delež podeljenih azilov se je močno razlikoval glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se je podelil v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. Večino prišlekov so predstavljali odrasli moški (58%).<ref name=":0">{{cite web|url = http://data.unhcr.org/mediterranean/regional.html|title = Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe|date = 11 September 2015|website = |publisher = United Nations High Commissioner for Refugees|language=en}}</ref> Prosilci za azil so prihajali iz [[Zahodna Azija|Zahodne]] in [[Južna Azija|Južne Azije]], [[Afrika|Afrike]]<ref name="origins">{{cite news|title=Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?|url=http://www.theguardian.com/world/2015/sep/10/refugee-crisis-apart-from-syrians-who-else-is-travelling-to-europe|work=The Guardian|date=10 September 2015|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Europe's Migration Crisis|url=http://www.cfr.org/migration/europes-migration-crisis/p32874|publisher=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref> in [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref name="BalkanExodus">{{cite web|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-34173252|title=Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans|publisher=BBC News|accessdate=19 September 2015|language=en}}</ref>[[Slika:Ministrica obiskala pripadnike Slovenske vojske in URSZR, ki pomagajo v nastanitvenem centru in na meji 01.JPG|thumb|right|250px|Begunci v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]]]]


V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek [[Balkan]]a v zahodnoevropske države, predvsem [[Nemčija|Nemčijo]] (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila [[tihotapljenje ljudi|tihotapljenje beguncev]], in v ta namen zagnala operacijo ''Sofija''. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]], ki trenutno še vedno traja.
V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek [[Balkan]]a v zahodnoevropske države, predvsem [[Nemčija|Nemčijo]] (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila [[tihotapljenje ljudi|tihotapljenje beguncev]], in v ta namen zagnala operacijo ''Sofija''. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]], ki trenutno še vedno traja.


EU je predlagala tudi nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije. Na ta način bi se razbremenilo Italijo in Grčijo, kjer velika večina migrantov vstopi v EU. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. [[Svet Evropske unije]] je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. [[Evropska komisija]] je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.
Že leta 2013 je EU kot temelj skupne azilne politike sprejela [[Dublinska uredba|Dublinsko uredbo]], ki je določala, da je prosilca za azil dolžna obravnavati edinole tista država članica, v katero je najprej vstopil. Zaradi posledične hude preobremenejnosti Grčije in Italije se članice EU leta 2015 uredbe več niso dosledno držale. Avgusta 2015 je to uradno priznal nemški urad za migracije. Predlagan je bil nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije, ki bi razbremenil Italijo in Grčijo kot glavni vstopni državi. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. [[Svet Evropske unije]] je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. [[Evropska komisija]] je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.


== Soočanje s krizo ==
== Soočanje s krizo ==
Vrstica 28: Vrstica 28:


Slovenija je leta 2014 podelila 44 statusov azilanta, leta 2015 46 statusov, leta 2016 170 statusov, leta 2017 pa 152 statusov.
Slovenija je leta 2014 podelila 44 statusov azilanta, leta 2015 46 statusov, leta 2016 170 statusov, leta 2017 pa 152 statusov.

Medijsko najbolj odmeven je bil primer sirskega begunca [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]].


== Nadaljevanje polemike ==
== Nadaljevanje polemike ==

Redakcija: 13:15, 19. julij 2020

Prosilci za azil v državah EU in EFTA
Sirijski in iraški begunci na Lesbosu

Evropska begunska kriza (tudi Evropska migrantska kriza) je bila humanitarna in politična kriza v Evropski uniji in njenih članicah, ki je izbruhnila leta 2015. Takrat se je močno povečalo število beguncev in drugih priseljencev, ki so vstopali v EU in zaprosili za azil.

Glavna vzroka za krizo sta bila huda poostritev vojn v Siriji, Iraku, Afganistanu, in drugih konfliktov. Število nasilno razseljenih ljudi se je po svetu do konca leta 2014 povzpelo na 60 milijonov ljudi, največ po koncu druge svetovne vojne.[1][2][3] Begunska taborišča na Bližnjem Vzhodu so postala številčno in finančno preobremenjena, zato so migranti preko Sredozemskega morja ali preko Balkana množično krenili v države Evropske Unije.

EU in njene članice na silovit porast migrantov niso bile pripravljene. Čeprav so se krizne razmere končale marca 2016 po izboljšanju situacije na Bližnjem Vzhodu in ukrepih članic EU, so trenutni migracijski premiki še vedno močno razdvajajoča politična tema širom Evropske Unije.[4]

Vzroki in nastanek krize

Leta 2014 je bilo v Evropski uniji vloženih 536.345 novih prošenj za azil. To je bilo največje število po letu 1992, ko jih je bilo 672.000.[5] Odobrenih je bilo več kot 185.000 prošenj.[6] Štiri države, Nemčija, Švedska, Italija in Francija, so skupaj prejele okoli dve tretjini vseh prošenj za azil. Leta 2014 so odobrile skoraj dve tretjini prošenj. Švedska, Madžarska in Avstrija so vodile po številu prošenj glede na število prebivalcev.[7][8]

Kljub povečevanju števila prihodov beguncev v Italijo iz Libije leta 2014 se je več držav Evropske unije vzdržalo pomoči v reševalni operaciji Mare Nostrum, ki jo je zamenjala Frontexova operacija Triton novembra 2014.

Izbruh krize

Frazi "Evropska begunska kriza" in "Evropska migrantska kriza" sta postali pogosti aprila 2015,[9] ko je v Sredozemskem morju potonilo pet čolnov z 2000 begunci, od tega jih je umrlo prek 1200.

Leta 2015 se je število novih prosilcev za azil glede na leto 2014 podvojilo na 1.257.610. Leta 2016 je bilo novih prosilcev 1.206.510. Od novih prosilcev v letih 2015 in 2016 je bilo 697.595 sirskih državljanov, 361.275 afganistanskih državljanov, 248.685 iraških državljanov in 1.155.595 državljanov ostalih držav izven EU. Delež podeljenih azilov se je močno razlikoval glede na državo izvora: sirskim in eritrejskim državljanom se je podelil v okoli 90 % primerov, afganistanskim, iraškim in iranskim v okoli 50 % primerov, pakistanskim v okoli 10 % primerov, prosilcem z Balkana pa v nekaj odstotkih primerov. Večino prišlekov so predstavljali odrasli moški (58%).[10] Prosilci za azil so prihajali iz Zahodne in Južne Azije, Afrike[11][12] in Zahodnega Balkana.[13]

Begunci v Gornji Radgoni

V prvih šestih mesecih leta 2015 je Grčija zamenjala Italijo na čelu Evropske unije po številu prihodov beguncev. Poleti 2015 je postala izhodišče za begunski tok prek Balkana v zahodnoevropske države, predvsem Nemčijo (tako imenovani "balkanski koridor"). Po aprilu 2015 je Evropska unija povečala sredstva za mejni nadzor v Sredozemlju, da bi preprečila tihotapljenje beguncev, in v ta namen zagnala operacijo Sofija. Več držav je začasno uvedlo mejni nadzor znotraj Schengenskega območja, ki trenutno še vedno traja.

Že leta 2013 je EU kot temelj skupne azilne politike sprejela Dublinsko uredbo, ki je določala, da je prosilca za azil dolžna obravnavati edinole tista država članica, v katero je najprej vstopil. Zaradi posledične hude preobremenejnosti Grčije in Italije se članice EU leta 2015 uredbe več niso dosledno držale. Avgusta 2015 je to uradno priznal nemški urad za migracije. Predlagan je bil nov sistem kvot za enakomerno porazdelitev prosilcev za azil v vse države Evropske unije, ki bi razbremenil Italijo in Grčijo kot glavni vstopni državi. Proti taki ureditvi so ostro protestirale nekatere vzhodne države članice na čelu z Madžarsko. Svet Evropske unije je sistem kvot sprejel, vendar so Avstrija, Madžarska, Poljska in Češka zavrnile upoštevanje sklepa. Evropska komisija je zato proti Madžarski, Poljski in Češki uvedla sankcije.

Soočanje s krizo

Slovenija

Slovenija je bila zaradi geografske lege med begunsko krizo pod precejšnjim pritiskom. Samo v obdobju od 17. oktobra 2015 do 25. januarja 2016 jo je prešlo 422.724 migrantov. Od njih je bilo 45 % sirskih državljanov, 30 % afganistanskih, 17 % iraških, 8 % pa drugih.[14]

Slovenija je leta 2014 podelila 44 statusov azilanta, leta 2015 46 statusov, leta 2016 170 statusov, leta 2017 pa 152 statusov.

Medijsko najbolj odmeven je bil primer sirskega begunca Ahmada Šamija.

Nadaljevanje polemike

Leta 2017 se je število novih prosilcev za azil znižalo na 649.855, kar bliže ravni pred letom 2015.[15] Število novih prosilcev se je leta 2018 znižalo za še 11 %, in sicer na 580.800. Pri tem so najpogostejše države izvora še vedno Sirija, Afganistan in Irak.[16]

Sklici

  1. ↑ »UNHCR Global Trends –Forced Displacement in 2014« (v angleščini). UNHCR. 18. junij 2015.
  2. ↑ »The dispossessed«. The Economist (v angleščini). 18. junij 2015.
  3. ↑ Rod Nordland (31. oktober 2015). »A Mass Migration Crisis, and It May Yet Get Worse«. The New York Times (v angleščini). Pridobljeno 1. novembra 2015.
  4. ↑ Politico.eu - Where Europe's migrants are
  5. ↑ »Asylum statistics« (v angleščini). EUROSTAT. Pridobljeno 4. septembra 2015.
  6. ↑ »EU Member States granted protection to more than 185 000 asylum seekers in 2014« (v angleščini). EUROSTAT.
  7. ↑ »euronews – Data raises questions over EU's attitude towards asylum seekers« (v angleščini). euronews.com. Pridobljeno 28. avgusta 2015.
  8. ↑ »Which Countries Are Under the Most Strain in the European Migration Crisis?«. The New York Times (v angleščini). 28. avgust 2015. Pridobljeno 28. avgusta 2015.
  9. ↑ »Europe migrant crisis« (v angleščini). BBC News.
  10. ↑ »Refugees and migrants crossing the Mediterranean to Europe« (v angleščini). United Nations High Commissioner for Refugees. 11. september 2015.
  11. ↑ »Refugee crisis: apart from Syrians, who is travelling to Europe?«. The Guardian (v angleščini). 10. september 2015.
  12. ↑ »Europe's Migration Crisis« (v angleščini). Council on Foreign Relations.
  13. ↑ »Migrant crisis: Explaining the exodus from the Balkans« (v angleščini). BBC News. Pridobljeno 19. septembra 2015.
  14. ↑ Vlada.si - Pomoč beguncem
  15. ↑ Eurostat - statistika o azilu v Evropski Uniji za leto 2017
  16. ↑ 580 800 first-time asylum seekers registered in 2018, down by 11% compared with 2017 Poročilo Eurostata o azilni politiki, 2019
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evropska_begunska_kriza&oldid=5350052«