Narodnoosvobodilni boj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m dodana predloga
Vrstica 25: Vrstica 25:


{{mil-hist-stub}}
{{mil-hist-stub}}
{{Slovenija}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]

Redakcija: 08:24, 19. julij 2020

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor Jugoslovanov proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945). Vodila Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) pod Josipom Brozom - Titom.

Josip Broz - Tito maja 1944

Nastanek

Narodnoosvobodilni boj je izraz, s katerim označujemo oborožen boj Osvobodilne fronte (OF) in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju Slovenije in Jugoslavije. V času druge svetovne vojne, po okupaciji Jugoslavije in napadu na Sovjetsko zvezo (ko je Kominterna ukazala boj proti Tretjemu rajhu), so se nekatere zunaj-parlamentarne stranke in skupine odločile za oborožen boj proti okupatorju. 15 različnih skupin je bilo zbranih v Osvobodilni fronti, ki je združevala Komunistično partijo Slovenije, Krščanske socialiste, levo usmerjeni del telovadne organizacije Sokol, nekatere liberalce, ali skupine, kot sta skupina slovenskih kulturnikov in skupina antifašistične zveze žena. Partizani so odigrali pomembno vlogo pri porazu nacizma in fašizma. V nasprotju s splošnim prepričanjem pa OF ni prva začela oboroženega odpora proti okupatorju, ampak so to storili pripadniki Tigra (13. maja 1941), ki so se proti italijanski okupaciji slovenske Primorske borili že od druge polovice dvajsetih let.

Žrtve med pripadniki enot NOB

V času druge svetovne vojne so pripadniki Narodnoosvobodilne vojske, ki so se po zgledu iz Sovjetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB. Velika večina jih je bilo ubitih v spopadih z nemškimi, italijanskimi ali domobranskimi enotami. 1032 jih je umrlo v taboriščih, okoli 830 so jih postrelili kot talce, zaradi mučenj jih je v zaporih umrlo 133. Najmanj 862 jih je bilo razglašenih za pogrešane.[1]

Viri

  1. Bojan Godeša, Boris Mlakar, Mojca Oorn, Tadeja Tominšek Rihtar: Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji. V: Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 2002, str. 121-130.

Glej tudi

Zunanje povezave