Kulturbund: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Cabana (pogovor | prispevki)
Vrstica 2: Vrstica 2:


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Kulturbund je ustanovljen 20.6.1920 v [[Novi Sad|Novem Sadu]], sprva kot nepolitična organizacija [[Vojvodina|vojvodinskih]] pripadnikov [[Nemci|nemške manjšine]]. Razen med [[Kočevarji]] je bil njegov vpliv v Sloveniji močnejši šele od leta 1931, ko so začeli tudi pri nas ustanavljati svoje krajevne enote (27.7.1931 v [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]], 26.8.1931 na [[Ptuj|Ptuju]], 29.8.1931 v [[Kočevje|Kočevju]], 16.1.1932 v [[Ljubljana|Ljubljani]]), po vzponu [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] v [[Nemčija|Nemčiji]] na oblast (1933) pa še drugod.
Kulturbund je ustanovljen 20.6.1920 v [[Novi Sad|Novem Sadu]], sprva kot nepolitična organizacija [[Vojvodina|vojvodinskih]] pripadnikov [[Nemci|nemške manjšine]]. Razen med [[Kočevarji]] je bil njegov vpliv v Sloveniji močnejši šele od leta 1931, ko so začeli tudi pri nas ustanavljati svoje krajevne enote (27.7.1931 v [[Maribor|Mariboru]] in [[Celje|Celju]], 26.8.1931 na [[Ptuj|Ptuju]], 29.8.1931 v [[Kočevje|Kočevju]], 16.1.1932 v [[Ljubljana|Ljubljani]]), po vzponu [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] v [[Nemčija|Nemčiji]] na oblast (1933) pa še drugod.

Kraljevina Jugoslavija je leta 1936 zaradi naraščajoče nacistične dejavnosti v Sloveniji ukazala razpustitev Kulturbunda, katerega člani so odtlej delovali skrivno ali pod krinko društva Deutscher Hilfsverein in na različne načine manifestirali svoje nemštvo, posebej še ob razglasitvi [[Anschluss|anšlusa]] leta (1938). Nacistične oblasti v [[Avstrija|Avstriji]] so leta 1939 potrdile statut Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, v zameno za to pa so v Jugoslaviji ponekod dovolili delovanje Kulturbunda.
Kraljevina Jugoslavija je leta 1936 zaradi naraščajoče nacistične dejavnosti v Sloveniji ukazala razpustitev Kulturbunda, katerega člani so odtlej delovali skrivno ali pod krinko društva Deutscher Hilfsverein in na različne načine manifestirali svoje nemštvo, posebej še ob razglasitvi [[Anschluss|anšlusa]] leta (1938). Nacistične oblasti v [[Avstrija|Avstriji]] so leta 1939 potrdile statut [[Slovenska prosvetna zveza|Slovenske prosvetne zveze]] na Koroškem, v zameno za to pa so v Jugoslaviji ponekod dovolili delovanje Kulturbunda.


Parada članov Kulturbunda leta 1938 v [[Bački Gračac|Bačkem Gračacu]], [[Vojvodina]]:
Parada članov Kulturbunda leta 1938 v [[Bački Gračac|Bačkem Gračacu]], [[Vojvodina]]:

Redakcija: 18:13, 1. julij 2020

Kulturbund, nemško: Schwäbisch-Deutscher Kulturbund (Švabsko-nemška kulturna zveza), je bila v kraljevini Jugoslaviji (1920-1941) ustanovljena krovna organizacija nemške manjšine.

Zgodovina

Kulturbund je ustanovljen 20.6.1920 v Novem Sadu, sprva kot nepolitična organizacija vojvodinskih pripadnikov nemške manjšine. Razen med Kočevarji je bil njegov vpliv v Sloveniji močnejši šele od leta 1931, ko so začeli tudi pri nas ustanavljati svoje krajevne enote (27.7.1931 v Mariboru in Celju, 26.8.1931 na Ptuju, 29.8.1931 v Kočevju, 16.1.1932 v Ljubljani), po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke v Nemčiji na oblast (1933) pa še drugod.

Kraljevina Jugoslavija je leta 1936 zaradi naraščajoče nacistične dejavnosti v Sloveniji ukazala razpustitev Kulturbunda, katerega člani so odtlej delovali skrivno ali pod krinko društva Deutscher Hilfsverein in na različne načine manifestirali svoje nemštvo, posebej še ob razglasitvi anšlusa leta (1938). Nacistične oblasti v Avstriji so leta 1939 potrdile statut Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, v zameno za to pa so v Jugoslaviji ponekod dovolili delovanje Kulturbunda.

Parada članov Kulturbunda leta 1938 v Bačkem Gračacu, Vojvodina:

Protislovensko delovanje

Celjski kulturbundovci in gestapovci leta 1941

Kulturno delovanja članov Kulturbunda je bilo pretežno krinka za nacistično in obveščevalno delo v korist nemškega rajha. V Sloveniji je leta 1941 delovalo že pet okrožnih vodstev z več kot petdeset krajevnimi skupinami in 12.268 člani.[1] Člani Kulturbunda so do leta 1941 Gestapu pripravili popolne spiske vseh izobražencev in zavednih Slovencev, na katerih so na najvišja mesta postavili ljudi, ki so se posebej izpostavljali protinarodnostnemu delovanju. Po okupaciji kraljevine Jugoslavije 6. aprila 1941 so vodstva Kulturbunda marsikje prevzela lokalno upravo, kulturbundovci pa so pomagali pri aretacijah in izselitvah Slovencev ter germanizaciji.

Kulturbund med II. svetovno vojno in njegov konec

Mariborski kulturbundovci prevzemajo oblast od jugoslovanske policije v Mariboru leta 1941

Kulturbund je bil maja 1941 na nemškem okupacijskem območju Slovenije vključen v Steierische Heimatbund in Kärtner Volksbund, v Ljubljanski pokrajini pa je pod italijanskimi oblastmi prenehal delovati. Nekdanji aktivni člani kulturbunda so že pred koncem vojne večinoma zapustili Jugoslavijo, tisti, ki so ostali, pa so bili mnogokrat obsojeni na povojnih izvensodnih procesih, ali pa so skupaj z drugimi pripadniki nemške manjšine pogosto končali v taborišču Šterntal ali v povojnih izvensodnih pobojih.

Sklici

  1. Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 675. COBISS 257461504. ISBN 978-961-01-1364-5.

Viri

  • Biber, Dušan Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933-1941, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1966, (COBISS)
  • Čepič, Zdenko Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005, (COBISS)
  • Tomasevich, Jozo War and Revolution in Yugoslavia: 1941-1945 Stanford University Press, 2001, ISBN:978-0-8047-7924-1 (angleško)