Dolenja vas, Divača: Razlika med redakcijama
pos. št. preb. |
→Umetniški spomeniki: slika stolpa |
||
| Vrstica 40: | Vrstica 40: | ||
== Umetniški spomeniki == |
== Umetniški spomeniki == |
||
[[Slika:Dolenja Vas Divaca Slovenia - church tower.jpg|thumb|left|Taborski stolp poleg cerkve]] |
|||
Pomembnejši [[zgradba|objekt]] v vasi je s [[kamenina|kamnitimi]] ploščami krita [[cerkev Žalostne Matere božje, Dolenja vas|podružnična cerkev Žalostne Matere božje]], ob kateri je dobro ohranjen [[tabor (fortifikacija)|tabor]] s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite [[freska|freske]] naslikane v več obdobjih. V [[prezbiterij]]u, ki je bil leta [[1460]] zvezdasto obokan in poslikan so ''Kristus v mandorli'', cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so [[gotika|poznogotske]] freske iz okoli leta [[1510]], ki kažejo na [[italija]]nske [[renesansa|renesančne]] vplive (apostoli, ''Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn'' in ''Abel'').<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
Pomembnejši [[zgradba|objekt]] v vasi je s [[kamenina|kamnitimi]] ploščami krita [[cerkev Žalostne Matere božje, Dolenja vas|podružnična cerkev Žalostne Matere božje]], ob kateri je dobro ohranjen [[tabor (fortifikacija)|tabor]] s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite [[freska|freske]] naslikane v več obdobjih. V [[prezbiterij]]u, ki je bil leta [[1460]] zvezdasto obokan in poslikan so ''Kristus v mandorli'', cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so [[gotika|poznogotske]] freske iz okoli leta [[1510]], ki kažejo na [[italija]]nske [[renesansa|renesančne]] vplive (apostoli, ''Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn'' in ''Abel'').<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
||
Trenutna redakcija s časom 13:45, 26. junij 2020
Dolenja vas | |
|---|---|
 | |
  Dolenja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Divača |
| Površina | |
| • Skupno | 13,738 km2 |
| Nadm. višina | 536,9 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 154 |
| • Gostota | 11 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6224 Senožeče |
| Zemljevidi | |
Dolenja vas pri Senožečah - Vas | |
| Lega | Občina Divača |
| RKD št. | 23229 (opis enote)[3] |
Dolenja vas je naselje v Občini Divača.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[4]
Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas
Umetniški spomeniki[uredi | uredi kodo]
Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[5]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Dolenja vas, Divača v Wikimedijini zbirki
