Šentjur: Razlika med redakcijama
pos. št. preb. |
|||
Vrstica 56: | Vrstica 56: | ||
*[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - duhovnik in pesnik |
*[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - duhovnik in pesnik |
||
*[[Štefan Tisel]] - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) |
*[[Štefan Tisel]] - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) |
||
*Jasmina Kandorfer - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga |
|||
== Glej tudi: == |
== Glej tudi: == |
Redakcija: 16:51, 22. junij 2020
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | ||
---|---|---|
| ||
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | ||
Država | Slovenija | |
Statistična regija | Savinjska regija | |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska | |
Občina | Šentjur | |
Površina | ||
• Skupno | 6,8 km2 | |
Nadm. višina | 262,5 m | |
Prebivalstvo (2020)[1] | ||
• Skupno | 4.940 | |
• Gostota | 730 preb./km2 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
• Poletni | UTC+2 (CEST) | |
Poštna številka | 3230 Šentjur | |
Zemljevidi | ||
Šentjur pri Celju - Zgornji trg | ||
Lega | Občina Šentjur | |
RKD št. | 9036 (opis enote)[2] | |
Razglasitev NSLP | 6. september 1996 |
Šentjur (izgovorjava (pomoč·info)) je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši (danes: Ipavčeva hiša), ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]
Znani meščani
- Urška Arlič Gololočič - sopranistka
- Alfred Brežnik - elektroinženir, podjetnik
- Anžej Dežan - pevec
- Marko Diaci - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- )
- dr. Igor Grdina - zgodovinar in literarni zgodovinar
- Franc Ipavec, zdravnik
- Gustav Ipavec - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan.
- Benjamin Ipavec - skladatelj in primarij
- Josip Ipavec - skladatelj
- Dušan Kveder - španski borec
- Franjo Malgaj - borec za severno mejo, narodni heroj
- Jurij Malovrh - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002)
- Oto Pungartnik - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih
- Dragotin Ferdinand Ripšl - duhovnik in pesnik
- Štefan Tisel - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010)
- Jasmina Kandorfer - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga
Glej tudi:
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Viri
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)