Državni prazniki v Sloveniji: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m še posodobitev uvoda
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji''' so tisti [[praznik]]i in dnevi, ki so predpisani z ''Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji''.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (uradno prečiščeno besedilo)], Uradni-list.si.</ref><ref>{{Cite web|url = http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO865|title = Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), Neuradno prečiščeno besedilo, PIS, upošteva spremembe z ZUJF, Ur. l. 40/12., vpogledano 2014-11-27}}</ref><ref>[http://www.vlada.si/o_sloveniji/politicni_sistem/prazniki/ Prazniki v Republiki Sloveniji], Vlada.si.</ref> Imena praznikov in posebnih datumov se po [[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]] pišejo z malimi začetnicami, razen tistih, ki so izpeljana iz osebnih lastnih imen.
'''Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji''' so tisti [[praznik]]i in dnevi, ki so predpisani z ''Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji''.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (uradno prečiščeno besedilo)], Uradni-list.si.</ref><ref>{{Cite web|url = http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO865|title = Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), Neuradno prečiščeno besedilo, PIS, upošteva spremembe z ZUJF, Ur. l. 40/12., vpogledano 2014-11-27}}</ref><ref>[http://www.vlada.si/o_sloveniji/politicni_sistem/prazniki/ Prazniki v Republiki Sloveniji], Vlada.si.</ref> Imena praznikov in posebnih datumov se po [[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]] pišejo z malimi začetnicami, razen tistih, ki so izpeljana iz osebnih lastnih imen.


[[Ustava Republike Slovenije|Ustava Republike Slovenije]] določa [[ločitev države in verskih skupnosti]], zato verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni, vendar pa država z zgoraj omenjenim zakonom zagotavlja nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom (po [[Gregorijanski koledar|Gregorijanskem koledarju]]) dela prost dan. V Sloveniji je 20 prazničnih dni v letu, od katerih jih je 15 dela prostih, 5 pa delovnih.
[[Ustava Republike Slovenije|Ustava Republike Slovenije]] določa [[ločitev države in verskih skupnosti]], zato verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni, vendar pa država z zgoraj omenjenim zakonom zagotavlja nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom (po [[Gregorijanski koledar|Gregorijanskem koledarju]]) dela prost dan. V Sloveniji je 21 prazničnih dni v letu, od katerih jih je 15 dela prostih, 6 pa delovnih.


[[Nedelja]] v Sloveniji ni splošno veljaven dela prost dan; so pa v kolektivnih delavskih pogodbah (po panogah) določena omejujoča pravila o razporejanju delavcev na delo ob nedeljah ter povečanje plačila za tako delo. Za delo v sektorju trgovine so v [[Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin|zakonodajnem referendumu o odpiralnem času trgovin]] 21. septembra 2003 državljani izglasovali zaprtje trgovin ob nedeljah, vendar pa je [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] februarja naslednje leto sprejel novelo zakona, ki referendumskega izida ni upoštevala.<ref>[http://www.mladina.si/94655/za-koga-so-se-sploh-borili/ Za koga so se sploh borili?], Mladina.si, pridobljeno 14. december 2013.</ref>
[[Nedelja]] v Sloveniji ni splošno veljaven dela prost dan; so pa v kolektivnih delavskih pogodbah (po panogah) določena omejujoča pravila o razporejanju delavcev na delo ob nedeljah ter povečanje plačila za tako delo. Za delo v sektorju trgovine so v [[Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin|zakonodajnem referendumu o odpiralnem času trgovin]] 21. septembra 2003 državljani izglasovali zaprtje trgovin ob nedeljah, vendar pa je [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] februarja naslednje leto sprejel novelo zakona, ki referendumskega izida ni upoštevala.<ref>[http://www.mladina.si/94655/za-koga-so-se-sploh-borili/ Za koga so se sploh borili?], Mladina.si, pridobljeno 14. december 2013.</ref>

Redakcija: 10:18, 19. junij 2020

Državna proslava ob Prešernovem dnevu leta 2012

Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji so tisti prazniki in dnevi, ki so predpisani z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.[1][2][3] Imena praznikov in posebnih datumov se po Slovenskem pravopisu pišejo z malimi začetnicami, razen tistih, ki so izpeljana iz osebnih lastnih imen.

Ustava Republike Slovenije določa ločitev države in verskih skupnosti, zato verski prazniki ne morejo biti hkrati tudi državni, vendar pa država z zgoraj omenjenim zakonom zagotavlja nekaterim pomembnejšim krščanskim praznikom (po Gregorijanskem koledarju) dela prost dan. V Sloveniji je 21 prazničnih dni v letu, od katerih jih je 15 dela prostih, 6 pa delovnih.

Nedelja v Sloveniji ni splošno veljaven dela prost dan; so pa v kolektivnih delavskih pogodbah (po panogah) določena omejujoča pravila o razporejanju delavcev na delo ob nedeljah ter povečanje plačila za tako delo. Za delo v sektorju trgovine so v zakonodajnem referendumu o odpiralnem času trgovin 21. septembra 2003 državljani izglasovali zaprtje trgovin ob nedeljah, vendar pa je Državni zbor februarja naslednje leto sprejel novelo zakona, ki referendumskega izida ni upoštevala.[4]

Prazniki in dela prosti dnevi

Datum Praznik Vrsta
praznika
Uveden Opomba
1. januar novo leto državni 1955 2. januar je bil prost do leta 2012 ter nato ponovno od 2017 naprej.[5][6]
2. januar
8. februar Prešernov dan državni 1946 Slovenski kulturni praznik, proglašen za kulturni dan leta 1944, dve leti pozneje pa kot državni praznik.[7]
premični velikonočna nedelja verski
premični velikonočni ponedeljek
27. april dan upora proti okupatorju državni Prej »dan Osvobodilne fronte«.
1. maj praznik dela državni Dela prost dan od leta 1946.
2. maj
premični binkoštna nedelja verski
8. junij dan Primoža Trubarja državni
(delovni dan)
2010
25. junij dan državnosti državni
15. avgust Marijino vnebovzetje verski Dela prost dan od leta 1992.
17. avgust združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni državni
(delovni dan)
2006
15. september dan vrnitve Primorske k matični domovini državni
(delovni dan)
2005
23. september dan slovenskega športa državni
(delovni dan)
2020[8]
25. oktober dan suverenosti državni
(delovni dan)
2015[9]
31. oktober dan reformacije verski 1992 Do 1994 slovesnost organizirala Evangeličanska cerkev, od 1995 pa Ministrstvo za kulturo.
1. november dan spomina na mrtve državni Od 1929 dela prost dan (kot »vsi sveti«), po drugi svetovni vojni »dan mrtvih«, od 1991 zdajšnje ime.[10]
23. november dan Rudolfa Maistra državni
(delovni dan)
2005
25. december božič verski Ukinjen leta 1953 in ponovno uveden leta 1991.
26. december dan samostojnosti in enotnosti državni Do septembra 2005 »dan samostojnosti«.

Glej tudi

Viri

  1. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (uradno prečiščeno besedilo), Uradni-list.si.
  2. »Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD), Neuradno prečiščeno besedilo, PIS, upošteva spremembe z ZUJF, Ur. l. 40/12., vpogledano 2014-11-27«.
  3. Prazniki v Republiki Sloveniji, Vlada.si.
  4. Za koga so se sploh borili?, Mladina.si, pridobljeno 14. december 2013.
  5. Zakon za uravnoteženje javnih financ, uradni-list.si.
  6. Poslanci odločili: 2. januarja bomo spet lahko ostali doma, Rtvslo.si, pridobljeno 2016.
  7. Slovenski dan kulture – Prešernov dan!, Odmev-mokrca.si.
  8. »Slovenci dobili novi državni praznik – dan slovenskega športa«. Delo. 18. junij 2020. Pridobljeno 19. junija 2020.
  9. »Dobili dan suverenosti, 2. januarja bomo še naprej hodili na delo«. MMC RTV-SLO. 9. marec 2015. Pridobljeno 12. avgusta 2015.
  10. 1. november - dan, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja, Rtvslo.si, pridobljeno 29. april 2014.