Občina Dravograd: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
SportiBot (pogovor | prispevki)
pos. št. preb.
Vrstica 7: Vrstica 7:
|web=http://www.dravograd.si
|web=http://www.dravograd.si
|area=105,0 km²
|area=105,0 km²
|population=8783
|population=8884
|population_as_of=2019
|population_as_of=2020
|population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|males=4387
|males=4448
|females=4396
|females=4436
|avg_age=38,3 let
|avg_age=38,3 let
|residental_density=26,16 m²/osebo
|residental_density=26,16 m²/osebo

Redakcija: 11:30, 9. junij 2020

Občina Dravograd
46°35′24″N 15°1′23″E / 46.59000°N 15.02306°E / 46.59000; 15.02306Koordinati: 46°35′24″N 15°1′23″E / 46.59000°N 15.02306°E / 46.59000; 15.02306
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijakoroška
Prebivalstvo
 (1 julij 2020)[2] Uredi to na Wikipodatkih
 • Skupno8.891
 • Moški
4.446[1]
 • Ženske
4.445[1]

Občina Dravograd je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Naselja v občini

Bukovska vas, Dobrova pri Dravogradu, Dravograd, Črneče, Črneška Gora, Gorče, Goriški Vrh, Kozji Vrh nad Dravogradom, Libeliče, Libeliška Gora, Ojstrica, Otiški Vrh, Podklanc, Selovec, Sveti Boštjan, Sveti Danijel, Sveti Duh, Šentjanž pri Dravogradu, Tolsti Vrh, Trbonje, Tribej, Velka, Vič, Vrata

Občina v prostoru

Dravograd je sestavni del Pohorskega Podravja in leži na prometno zelo ugodne predelu. Obsega Dravsko dolino od državne meje do Trbonj, Spodnjo Mislinjsko dolino od Jederti navzdol in Spodnji del Mežiške doline. To so nižinski predeli, v višjem svetu pa pripada občini južni del Golice s Košenjakom, SV del Strojanskih hribov (Libeliška in Črneška gora), Selovec in SV del Pohorja. Dravograjska občina je razen radeljske občine edina občina v Sloveniji, ki v celoti pripada centralnoalpskemu pogorju (Pohorsko Podravje). Sestavljajo ga paleozojski skrilavci, blestniki in njihovi diaforiti, kvarciti, gnajsi, filiti, amfiboliti, kvarcitni lojevčevi skrilvaci in peščenjaki. Apnenec je le na Otiškem vrhu. Prevladuje strm vendar ne skalnat srednogorski svet, ki so ga tu doline Drave, Meže in Mislinje razčlenile v štiri skupine.

Med Mežo in Dravo je gozdnato področje Strojne (1.055 m), kjer sta Libeliška gora, pretežno iz filitrov, in Črneška gora, pretežno iz blestnikov in diaforitov. Med Dravsko in Spodno Mislinjsko dolino se dviga njeno vogalno sleme, kjer stoji cerkev sv. Križa (568 m). Med Mežo in Mislinjo so pretežno iz blestnikov zgrajena slemena Selovca (Grubarjev vrh 880 m). Med Mislinjo in Dravo je zahodni del Pohorja. Tu se razvodno najbolj zniža na Cvitarškem sedlu (617 m), medtem ko sežejo Kronska gora - 856, Golarjev vrh - 843 in kota pri cerkvi Sv. Danijela - 866 m visoko. Med Dravogradom in Vrati se sleme povsem prilagaja prebojni dolini Drave. Ob njegovem severnem pobočju Bukovju ga dolina loči od Košenjaka, ki je južni del Golice (2141 m) - že onstran državne meje. Z vrha Košenjaka se slemena razhajajo proti dolini Drave. Najvišje sleme poteka mimo cerkve sv, Urbana (1328 m) do Kozjega vrha (1383 m). Na obeh krajih Drave so pobočja položnejša v bolj skrilavih kameninah. Strma pobočja iz kvarcitno lojevčevih skrlavih tal so Bricov vrh - 907 m, Kozji vrh. Tu prevladujejo niže ranker, na višjih pobočjih blestnikih, na kisli gozdni rjavici tudi diaforiti. Nad Dravogradom, kjer poteka labotska prelomnica, je dolina Drave 1,5 do 2 km široka; na Meži se združi z nebistveno ožjo dolino Spodnje Mislinje, v območju katere se nadaljuje ista prelomnica. Med Grubarjevim vrhom in masivom Strojne pa se ozka in strma Mežiška dolina razširi šele pred izlivom Mislinje. Ob širokih delih doline ob Dravi so ohranjanje terase nekdanjega ledenika v Celovški dolini. Ob Dravi so terase najbolj široke na desni strani na Libeliškem in Črneškem polju, na levi strani pa na Viškem polju.

Dravograjski svet od 6. do 11. stoletja

Konec 6. stoletja so prihajali Slovenci koroškega naselitvenega toka iz celjske smeri v prometno zelo ugodno ležeči dravograjski svet. Poseljevanje je omogočala močna avarskoslovanska plemenska zveza. Kot njena sestavina so Slovenci jemali svojo bodočo domovino germanskim Langobardom in grški bizantinski državi.

V drugi četrtini 7. stoletja so dravograjski Slovenci živeli v svobodni čehoslovenski Samovi in valukovi plemenski zvezui, nato pa stoletje dolgo v samostojni kneževini Karantaniji. Proti sredini 8.stoletja je Karantanija zgubila svobodo. Njeni vladarji so morali priznavati bavarsko in z njo že tudi frankovsko oziroma kasneje nemško oblast. Med Karantance sta se širila krščanstvo in fevdalna družbena ureditev. Ob koncu 8. stoletja je bila Drava cerkvenoupravna ločnica med salzburško nadškofijo in oglejskem patriarhatom skoraj tisoč let. v drugi polovici 10. stoletja je Koroška bila že vojvodina nemškega cesarstva. Obdravska zemlja med Dravogradom in Mariborom je stopila bolj v luč zgodovine šele v zvezi z začetno dobo šentpavelskega samostana, ustanovljenega 1091. Zgleda, da so zahodne predele takrat obvladovali plemiči Askvinski, vzhodne pa Spanheimi.

12. stoletje

Na začetku 12. stoletja je postalo jasno, da je Dravska dolina pretesna za nasprotujoča si nasilneža. Leta 1106 so zmagali Spanheimi, ki so leta 1122 postali tudi koroški vojvode. Moč podravskega mejnega grofa Bernarda Spanheima iz Maribora in njegove vdove je odrinila Askvine in z njimi Koroško na vzhod do Vrat in Meže. Spanheimska zmaga je najbolj koristila Šentpavlu.Med samostan in njegovo štajersko zemljo vzhodno od Vrat pa so se za Askvini nevarno vrnili spanheimski sorodniki Lebenaui in Trušenjski. Slednji so se polastili na sile občutljivi točki dravograjske zemlje. Z njenimi gospodarji ni mogla sentapvelska benediktija živeti v strpnih odnosih.

Vir:800 let Dravograd, Skupščina občine Dravograd, 1985

Sklici in opombe

  1. 1,0 1,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  2. »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  3. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.

Zunanje povezave