Črni Kal: Razlika med redakcijama
Popravek hude napake: Črni Kal ni dvojezično območje in tudi pred fašističnim preimenovanjem ni nosil italijanskega imena. |
pos. št. preb. |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
|najdisi=Črni+Kal |
|najdisi=Črni+Kal |
||
|image=Crni Kal 00.JPG |
|image=Crni Kal 00.JPG |
||
|prebivalstvo= |
|prebivalstvo=221 |
||
|prebivalstvo_od= |
|prebivalstvo_od=2020 |
||
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |
||
|nadmorska=252,9 |
|nadmorska=252,9 |
||
Redakcija: 07:57, 9. junij 2020
Črni Kal | |
|---|---|
 | |
  Črni Kal Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°33′0.01″N 13°52′42.38″E / 45.5500028°N 13.8784389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 1,5 km2 |
| Nadm. višina | 252,9 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 221 |
| • Gostota | 150 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6275 Črni Kal |
| Zemljevidi | |
Črni Kal - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 80 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Črni Kal (v času fašizma preimenovan v San Sergio) je značilna istrsko-kraška vas, v črnokalskem Bregu, pod prepadnimi stenami kraškega roba, v zavetrni prisojni legi, ob cesti Kozina-Koper. Črni Kal ima zaselek Spodnji Črni Kal ali izvorno Ćetnara (katinara), kjer je bila nekoč meja med Staro Avstrijo in Beneško republiko. Naselje spada pod občino Koper. V bližini vasi se nahaja avtocestni viadukt Črni Kal.
Zgodovina
V bližnjem kamnolomu so odkrili prazgodovinsko sekiro, datirano v paleolitik in pa bronast kipec boginje Junone iz rimske dobe. Obstaja tudi mnenje, da so tu našli tudi sarkofag kralja Roksolanov in Sarmatov Rasparagana, ki se danes nahaja v Puljskem muzeju. Na skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Urlik I, z namenom obvladovanja ceste iz Rižanske doline proti notranjosti. Širše območje Črnega Kala je bilo na meji Beneške republike in Avstrije, kjer so pogosto potekali vojni spopadi. Po beneško-avstrijski vojni (1508-1516) je Črni Kal pripadel socerbskemu gospostvu in je bil leta 1521 neposredno priključen Kranjski. Na cesti proti Gabrovici stoji kamen z napisom GEMEINDE ČERNI KAL (občina Črni Kal) in letnico 1819 Do leta 1945 je v vasi delovala torkla - oljarna, ki je bila komunska.
Znamenitosti
Več hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja, v urbano celoto jih povezuje enotna višina in način gradnje ter oblikovanje arhitekturnih kamnitih detajlov. Položne dvokapne strehe so povečini krite s korci. V vasi stoji cerkev Svetega Valentina, katere posebnost je zvonik, nagnjen približno za meter, zid okoli cerkve in sosednjih stavb pa je na več mestih razpokan. Plazovit teren naj bi bil tudi kriv za to, da se je porušila prejšnja cerkev sv. Valentina iz leta 1680. Spomeniško najkvalitetnejši je porton (portal) domačije št. 17, povezan z bogato kamnoseško tradicijo kraja. Pomembno arhitekturno vrednosti ima tudi Benkova hiša, ki je najstarejša podeželska hiša v koprski občini, saj napis na polkrožnem portalu razkriva, da sta jo leta 1489 zgradila mojstra Andreas in Benco.
Na enem od črnokalskih ovinkov pred Ćetnaro, je postavljen spomenik Prekomorskim brigadam. S svojo značilno obliko treh premcev bark ponazarja pot mnogih Primorcev in Istranov, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah.
Plezališče
V apnenčastih prisojnih stenah nad vasjo se je pisala zgodovina prostega plezanja v Sloveniji. Danes je to moderno opremljeno plezališče z ugodno zavetrno lego, udobnim ravnim vznožjem in prijetnim okoljem. Ocene, še posebej v levem in osrednjem delu plezališča, so za odtenek nižje kot v Ospu.
Karakteristika smeri
Večina smeri poteka po navpičnih dobro razčlenjenih ploščah. Skala je izredno dobra in omogoča zelo estetsko plezanje. Zaradi velikega števila lažjih in srednje težkih smeri je plezališče izredno primerno za plezalne šole in prve korake mladih, vendar pa še vedno ostane precej zanimivih in zahtevnih smeri za dobre in izkušene plezalce. Plezališče je bilo pred kratkim v celoti na novo opremljeno z lepljenimi klini in sidrišči.
Najboljši pogoji so spomladi, jeseni in v toplih zimskih dneh. Poleti je po navadi prevroče, razen na severni strani Turškega stolpa.
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 80«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Glej tudi
Zunanje povezave
