Rogatec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 48: Vrstica 48:
*[[Železniška postaja Rogatec]]
*[[Železniška postaja Rogatec]]
*[[muzej na prostem Rogatec]]
*[[muzej na prostem Rogatec]]
*[[grad Rogatec]]
*[[dvorec Strmol]]
*[[Janko Šanda]]
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[seznam naselij v Sloveniji]]



Redakcija: 14:08, 5. junij 2020

Rogatec
Rogatec se nahaja v Slovenija
Rogatec
Rogatec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′27.44″N 15°42′18.59″E / 46.2242889°N 15.7051639°E / 46.2242889; 15.7051639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaRogatec
Površina
 • Skupno4,6 km2
Nadm. višina
229,6 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno1.522
 • Gostota330 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3252 Rogatec
Zemljevidi
Območje Rogatca
LegaObčina Rogatec
RKD št.9279 (opis enote)[2]

Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje v severovzhodnem Zgornjesotelskega gričevja, sedež istoimenske občine.

Starejši del naselja leži v tesni dolini potoka Draganje, ki se tu izliva v Sotlo. Novejši del se razširja ob cesti in železniški progi iz Celja, ki sta speljani ob Sotli do Dobovca pri Rogatcu ter se nadaljujeta v Hrvaško, proti Krapini. V Rogatcu je na Sotli meddržavni mejni prehod, na hrvaški strani pa naselje Hum na Sutli.

Zgodovina

O zgodnji poselitvi območja pričajo najdbe kamnite in bronaste sekire, rimski kovanci in drugi predmeti, najdeni v okolici. Rogatec se v zgodovinskih pisnih virih prvič omenja leta 1130, kot trg se omenja leta 1283, 1344, v 15. stoletju pa večkrat celo kot mesto. Stari grad (danes samo ruševina) je varoval srednjeveški trg, kasneje tudi grad Strmol.

Znamenitosti

Župnijska cerkev sv. Jerneja je stala že v romanski dobi, sedanja pa je bila na njenem mestu zgrajena v 18. stoletju.

Cerkev sv. Hijacinte na griču nad trgom je posvečena spokornici sv. Hijacinti Marescotti in je bila med 1730 in 1738 zgrajena po načrtih stavbnega mojstra Andreasa Hofferja.

Dvorec Strmol se kot stolp prvič omenja leta 1436, ko so ga Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem.

Sklici in opombe

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9279«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Znane osebnosti

Glej tudi

Zunanje povezave