Navadni žerjav: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: {{speciesbox | name = Navadni žerjav | image = Common crane grus grus.jpg | image_caption = Navadni žerjav | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name... |
(ni razlike)
|
Redakcija: 10:31, 2. junij 2020
| Navadni žerjav | |
|---|---|
| |
| Navadni žerjav | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Neznan takson (popravi): | Žerjavi |
| Vrsta: | Ž. Žerjavi |
| Dvočlensko ime | |
| Žerjavi Žerjavi (Linnaeus, 1758) | |
| |
| Naselitveno območje navadnega žerjava Rumeno : gnezdilno področje Modro : območje prezimovanja Zelena črta : preletna pot | |
| Sinonimi | |
| |
Navadni žerjav (Grus grus), znan tudi kot evrazijski žerjav, je ptič iz družine Gruidae, žerjavi. Ta srednje velika vrsta je edina vrsta žerjavov, ki jo lahko srečamo v Evropi, poleg demozelskega žerjava (Anthropoides virgo). Poleg peščenega (Grus canadensis), demozelskega žerjava in brolge (Grus rubicunda), je ena izmed le štirih vrst žerjavov, ki trenutno ni označena kot ogrožena ali odvisna od ohranitvenih ukrepov. Navkljub številčnosti se na posameznih področjih dogajajo izumrtja ali odselitve, čemur običajno sledijo napori za ponovno poselitev, npr. v Veliki Biritaniji.[2]
Žerjavi načeloma ne gnezdijo v Sloveniji, temveč v severni in vzhodni Evropi, in Slovenijo le preletijo. Gnezdijo v stepah, ki pa jih v zadnjih letih in desetletjih pogosto nadomeščajo poljske površine.[3]
Žerjav običajno od konca repa do konice srednje dolgega kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti pa je med 180 do 222 cm. Noge in vrat so dolgin ozki. Perje je modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, ki jih uživajo med valjenjem jajc. Kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima žerjav golo kožo rdeče barve. Ko je na tleh, dajejo dolga črna letalna peresa vtis košatega repa, vendar je ta v resnici prav kratek. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nogami.
Žerjav dnevno svetlobo izrabi za iskanje hrane. Je vsejed, ki se hrani s korenikami, gomolji, mladimi poganjki, listi in plodovi rastlin, od živalske hrane pa se na njegovem jedilniku znajde pravzaprav vse, kar najde; od odraslih žuželk in njihovih ličink, deževnikov, pajkov, stonog, do dvoživk, plazilcev, rib, malih sesalcev, jajc in ptičjih mladičev. Noči žerjavi prebijejo na skupinskih prenočiščih, na katera se vračajo vsako noč.[4]
Sklici
- ↑ BirdLife International 2016. Grus grus. The IUCN Red List of Threatened Species 2016: e.T22692146A86219168. https://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22692146A86219168.en. Downloaded on 22 April 2020.
- ↑ »Common cranes 'here to stay' after recolonising eastern England«. The Guardian. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »Prej jih slišite, šele nato vidite: Ste opazili te nenavadne jate ptic?«. maribor.info. 4. november 2019. Pridobljeno 2. junija 2020.
- ↑ »Žerjavi«. Notranjski regijski park. Pridobljeno 2. junija 2020.
Zunanje povezave
Predstavnosti o temi Navadni žerjav v Wikimedijini zbirki- DOPPS o žerjavih
