Socializem: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 26 zlogov ,  pred 1 letom
Bot: Nadomeščanje datoteke Hw-fourier.jpg z Charles_Fourier_(by_Hans_F._Helmolt).jpg
m (Popravki in dopolnitev)
(Bot: Nadomeščanje datoteke Hw-fourier.jpg z Charles_Fourier_(by_Hans_F._Helmolt).jpg)
 
==Zgodnje oblike socializma==
[[File:Hw-fourierCharles Fourier (by Hans F. Helmolt).jpg|thumb|left|200px|[[Charles Fourier]], zgodnji francoski mislec socializma]] Socialistični modeli in ideje o skupni ali deljeni lastnini so prvinske. Ideje, sicer kontroverzne ponujajo skupno ali javno lastnino celo kot element grške antične filozofije [[Platon|Platona]]<ref>pp. 276–277, [[Alfred Edward Taylor|A.E. Taylor]], ''Plato: The Man and His Work'', Dover 2001.</ref> in [[Aristotel|Aristotela]].<ref>p. 257, [[W. D. Ross]], ''Aristotle'', 6th ed.</ref>. V obdobju ravno po [[Francoska revolucija|Francoski revoluciji]], aktivisti in teoretiki kot [[François-Noël Babeuf]], [[Étienne-Gabriel Morelly]], [[Filippo Buonarroti]] in [[Auguste Blanqui]] vplivajo na zgodnja francoska delavska gibanja.<ref name="George Thomas Kurian 2011">George Thomas Kurian (ed). ''The Encyclopedia of Political Science'' CQ Press. Washington D.c. 2011. Pgs. 1555</ref> V Veliki Britaniji je izstopajoči [[Thomas Paine]], ki ponudi podroben načrt davčnih transferjev v dobro revnih v delu ''Agrarian Justice''<ref>Paine, Thomas (2004). Common sense [with] Agrarian justice. Penguin. ISBN 0-14-101890-9. pp. 92–3.</ref>. [[Charles Hall (economist)|Charles Hall]] napiše ''The Effects of Civilization on the People in European States'' na drugi strani preiskuje povezave za revščino s kapitalizmom svojega časa,<ref name="Blaug 1986 358">{{cite book| last = Blaug | first = Mark | title = Who's Who in Economics: A Biographical Dictionary of Major Economists 1700-1986 | publisher = The MIT Press | year = 1986 | isbn = 0-262-02256-7| page = 358}}</ref> kar je vplivalo na utopična dela [[Thomas Spence]].<ref>Bonnett, Alastair (2007) The Other Rights of Man: The Revolutionary Plan of Thomas Spence. ''History Today'' 57(9):42–48.</ref> Prva polnokrvna socialistična gibanja, oziroma delavska gibanja se pričnejo okoli 20 let 19.stoletja. Voditelja [[Robert Owen]] in [[Charles Fourier]] pa grof [[Henri de Saint-Simon]] so ponujali različne koherentne analize družbe, prve preglede družbe. Čartizem in ostala delavska gibanja so se prepletala s socialističnimi idejami in si tako nudila medsebojno oporo."<ref>Andrew Vincent. Modern political ideologies. Wiley-Blackwell publishing. 2010. pg. 88</ref> Še posebej čartisti so zbrali veliko podpore delavcev za potrebe volilnih pravic, okoli tega gibanja nastajajo tudi prvi sindikati. Kasnejši pomemben socialističen mislec je [[Pierre Joseph Proudhon]], ki je ponudil filozofije vzajemne ekonomske teorije, mutualizma.<ref name="britannica.com1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/551569/socialism|title=socialism|work=Encyclopedia Britannica}}</ref> Prav tako so tudi tokovi nasprotnikov konzervativne krščanske politike, tako imenovani krščanski socialisti, velikokrat še posebej v Angliji, so vstopili iz pozicije liberalne politike in romantičnega antiindustrializma <ref name="George Thomas Kurian 2011"/> ponudili pa mislece, kakršen je [[Edward Bellamy]], [[Frederick Denison Maurice]] in [[Charles Kingsley]]. V Sloveniji krščanski socializem pride v javnost z [[križarstvo|križarstvom]] med vojnama v 20.stoletju.
 
Prvi zagovorniki socializma so dajali prednost izenačevanju družbenih slojev za zagotavljanje [[meritokracije]] ali [[tehnokratične]] družbe, ki se napaja iz sposobnosti njenih posameznikov. Grof [[Henri de Saint-Simon]] se šteje za prvega uporabnika izraza ''socializem''.<ref name="fsmitha.com">{{cite web |url=http://www.fsmitha.com/h3/h44-ph.html |title=Adam Smith |publisher=Fsmitha.com |accessdate=2 June 2010}}</ref> Saint-Simon je bil očaran s potencialom znanosti in tehnologije in je želel ponuditi podrejenim družbo enakih priložnosti, kjer ne bo nereda, ki ga povzroča kapitalizem. Drugi zgodnji socialistični misleci so se opirali na ekonomske teorije in pri tem ponujali nove ureditve.
14.642

urejanj

Navigacijski meni