Komunistična partija Sovjetske zveze: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 14: Vrstica 14:
* od 1993 — Zveza komunističnih strank /partij-KSSZ (ZKS-KSSZ oz. СКП-КПСС).
* od 1993 — Zveza komunističnih strank /partij-KSSZ (ZKS-KSSZ oz. СКП-КПСС).


Od leta 1903, drugega [[kongres]]a stranke, ko je bila stranka šele organizacijsko oblikovana, je RSDS vodil [[Lenin]], ki je po letu 1912, ob razcepu na boljševiko in menjševiško socialdemokratsko stranko, tudi svojo uradno poimenoval Ruska socialdemokratska stranka (boljševikov) in po prihodu iz izgnanstva leta 1917 izvedel [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Leta 1918 se je ta preimenovala v komunistično stanko (boljševikov) in leta 1921 prepovedala frakcije v njej, hkrati pa začela dejansko voditi organizacijo mednarodnega revolucionarnega (komunističnega) gibanja, ki je z ustanovitvijo [[Kominterna|Kominterne]] postalo centralizirano organizirano.
Od leta 1903, drugega [[kongres]]a stranke, ko je bila stranka šele organizacijsko oblikovana, je RSDS vodil [[Lenin]], ki je bi lže od začetka vodja boljševiške frakcije, ob formalmem razcepu na boljševiko in menjševiško socialdemokratsko stranko, se je njegova tudi uradno poimenovala Ruska socialdemokratska stranka (boljševikov). Po prihodu iz izgnanstva leta 1917 je izvedel [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Že leta 1918 se je ta preimenovala v Komunistično stanko (boljševikov), leta 1921 je prepovedal frakcije v njej, hkrati pa je Ruska boljševiška stranka začela dejansko voditi organizacijo mednarodnega revolucionarnega (komunističnega) gibanja, ki je z ustanovitvijo [[Kominterna|Kominterne]] postalo centralizirano organizirano.


Centralizirana organizacija KPSZ je prispevala tudi k obnovitvi centralizirane države, formalno organizirane kot federacije, dejansko pa so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, omejene bolj ali manj le na folklorno sfero.
Centralizirana organizacija KPSZ je prispevala tudi k obnovitvi centralizirane države, formalno organizirane kot federacije, dejansko pa so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, omejene bolj ali manj le na folklorno sfero.

Redakcija: 21:33, 23. maj 2020

Logotip
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS
Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953)

Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi. Generalni sekretar KPSZ je bil (začenši s Stalinom od sredine ali konca 20. let 20. stoletja) de facto voditelj Sovjetske zveze. Mladinska sekcija stranke je bil Komsomol (kratica za Zvezo komunistične mladine, rus.: Коммунисти́ческий сою́з молодёжи).

KPSZ se je večkrat preimenovala, in sicer je bila:

  • od 1898 — Ruska social-demokratska delavska stranka (RSDDS oz. rusko РСДРП),
  • od pomladi 1917 — Ruska social-demokratska delavska stranka (boljševikov) (RSDDS(b) oz. РСДРП(б)),
  • od 1918 — Ruska komunistična stranka/partija (boljševikov) (RKS oz. РКП(б)),
  • od 1925 — Vsezvezna komunistična stranka/partija (boljševikov) (znana tudi kot VKP(b) po ruskem ВКП(б)),
  • med 1952 in 1991 — Komunistična stranka/partija Sovjetske zveze (KPSZ oz. КПСС),
  • od 1993 — Zveza komunističnih strank /partij-KSSZ (ZKS-KSSZ oz. СКП-КПСС).

Od leta 1903, drugega kongresa stranke, ko je bila stranka šele organizacijsko oblikovana, je RSDS vodil Lenin, ki je bi lže od začetka vodja boljševiške frakcije, ob formalmem razcepu na boljševiko in menjševiško socialdemokratsko stranko, se je njegova tudi uradno poimenovala Ruska socialdemokratska stranka (boljševikov). Po prihodu iz izgnanstva leta 1917 je izvedel oktobrsko revolucijo v Rusiji. Že leta 1918 se je ta preimenovala v Komunistično stanko (boljševikov), leta 1921 je prepovedal frakcije v njej, hkrati pa je Ruska boljševiška stranka začela dejansko voditi organizacijo mednarodnega revolucionarnega (komunističnega) gibanja, ki je z ustanovitvijo Kominterne postalo centralizirano organizirano.

Centralizirana organizacija KPSZ je prispevala tudi k obnovitvi centralizirane države, formalno organizirane kot federacije, dejansko pa so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, omejene bolj ali manj le na folklorno sfero.

Centralni komite v Moskvi je bil formalno nadrejen vsem republiškim centralnim in regionalnim komitejem, pri čemer je bila organizacija KPSZ asimetrična, saj posebna republiška organizacija Ruske federacije (RSFSR) ali njen centralni komite ni obstajal vse do leta 1990/91.

Leta 1991 je bila KPSZ po spodletelem državnem udaru na ozemlju Rusije prepovedana.

Leta 2001 se je ZKP-KPSZ razklala na dve stranki. Pod vodstvom takratnega generalnega sekretarja Olega Šenina se je en del leta 2004 preimenoval v KPSZ, frakcija pod vodstvom Genadija Zjuganova pa je najprej obdržala ime ZKP-KPSZ, Od leta 1993 se imenuje Komunistična stranka Ruske federacije. Poleg teh dveh je bilo ustanovljeno še več »komunističnih« strank z variantami imen: KPSZ in BKPB.