Van der Waalsova enačba stanja: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: fr:Équation de Van der Waals |
|||
Vrstica 29: | Vrstica 29: | ||
[[en:Van der Waals equation]] |
[[en:Van der Waals equation]] |
||
[[fi:Van der Waalsin yhtälö]] |
[[fi:Van der Waalsin yhtälö]] |
||
[[fr:Équation de Van der Waals]] |
|||
[[he:גז ואן-דר-ואלס]] |
[[he:גז ואן-דר-ואלס]] |
||
[[it:Legge di Van der Waals]] |
[[it:Legge di Van der Waals]] |
Redakcija: 12:25, 6. julij 2006
Van der Waalsova enáčba stánja [vanderválsova ~] je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila). Leta 1873 jo je z modifikacijo splošne plinske enačbe izpeljal nizozemski fizik Johannes Diderik van der Waals. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost molekul in privlak med njimi.
V splošnem jo zapišemo:
Pri tem je p tlak, V prostornina, T absolutna temperatura, m masa, M molska masa, R , A in B pa parametra enačbe. Pogosto enačbo zapišejo tudi za molski volumen (prostornino enega mola) plina:
Pri tem vpeljemo nove oznake
Snovne konstante a, b in R lahko izračunamo iz kritičnih lastnosti:
Parameter a se imenuje privlačnostni, parameter b pa odbojnostni parameter ali efektivni molski volumen. Čeprav ponuja van der Waalsova enačba bistveno boljši opis sistema od splošne plinske enačbe in napove kapljevinsko fazo, pa je ujemanje z eksperimentalnimi vrednostmi omejeno, posebej v območju na meji med fazama. Iz zgodovinskih razlogov van der Waalsove enačba ostaja kot zgled v učbenikih fizike, v praksi pa se ne uporablja več, saj novejše enačbe ob neznatno večji zapletenosti ponujajo dosti boljšo natančnost.
Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 195-196, 266-267. (COBISS)