Ledena doba: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Triperiodni sistem}} |
{{Triperiodni sistem}} |
||
'''Ledena doba''' je obdobje dolgotrajne ohladitve [[Zemlja|Zemljinega]] [[podnebje|podnebja]], katere posledica je razširitev [[kontinent]]alnih, [[zemeljski pol|polarnih]] in gorskih [[ledenik]]ov. |
'''Ledena doba''' je obdobje dolgotrajne ohladitve [[Zemlja|Zemljinega]] [[podnebje|podnebja]], katere posledica je razširitev [[kontinent]]alnih, [[zemeljski pol|polarnih]] in gorskih [[ledenik]]ov. |
||
V [[Geologija|geološki]] zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je [[huronska poledenitev]], ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje [[Kriogen (geologija)|kriogen]]). Ledeni oklep je takrat segal do [[ |
V [[Geologija|geološki]] zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je [[huronska poledenitev]], ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje [[Kriogen (geologija)|kriogen]]). Ledeni oklep je takrat segal do [[ekvator]]ja, Zemlja je bila kot [[Zemlja - ledena kepa|ledena kepa]]. |
||
[[Slika:Five Myr Climate Change.svg|thumb|300px|left|Ocena nihanja temperature v preteklih 5,5 milijonih let, na osnovi geoloških študij usedlin.]] |
[[Slika:Five Myr Climate Change.svg|thumb|300px|left|Ocena nihanja temperature v preteklih 5,5 milijonih let, na osnovi geoloških študij usedlin.]] |
||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
[[Slika:Vostok Petit data.svg|thumb|300px|left|Spremembe temperature, CO<sub>2</sub>, in vsebnosti prahu v zraku v zadnjih 400.000 letih, po podatkih in tolmačenju vzorcev letu pri [[Antarktika|antarktični]] postaji [[Vostok, Antarktika|Vostok]]. (Pozor: čas teče proti levi!)]] |
[[Slika:Vostok Petit data.svg|thumb|300px|left|Spremembe temperature, CO<sub>2</sub>, in vsebnosti prahu v zraku v zadnjih 400.000 letih, po podatkih in tolmačenju vzorcev letu pri [[Antarktika|antarktični]] postaji [[Vostok, Antarktika|Vostok]]. (Pozor: čas teče proti levi!)]] |
||
V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja. |
V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja. |
||
V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami. |
V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami. |
||
Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti. |
V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti. |
||
Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes |
Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes na primer London in Berlin, na Slovenskem pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico. |
||
Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo. |
Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo. |
||
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
{{kategorija v Zbirki|Ice age}} |
{{kategorija v Zbirki|Ice age}} |
||
⚫ | |||
[[Kategorija:Podnebje]] |
[[Kategorija:Podnebje]] |
||
[[Kategorija:Glaciologija]] |
[[Kategorija:Glaciologija]] |
||
⚫ |
Redakcija: 13:42, 16. maj 2020
Triperiodni sistem | |||||||
Holo- cen |
Zgodovinske dobe | ||||||
Latenska doba | Proto- zgodovina | ||||||
Halštatska doba | |||||||
Železna doba | |||||||
Starejša | |||||||
Srednja | |||||||
Mlajša | |||||||
Bronasta doba | |||||||
Neolitik | Bakrena doba | ||||||
Starejši | Pra- zgodovina | ||||||
Srednji | |||||||
Mlajši | |||||||
Mezolitik Epipaleo- litik |
Starejši | ||||||
Srednji | |||||||
Mlajši | |||||||
Pleis- tocen |
Paleolitik | Starejši | |||||
Srednji | |||||||
Mlajši | |||||||
Kamena doba |
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
V geološki zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je huronska poledenitev, ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje kriogen). Ledeni oklep je takrat segal do ekvatorja, Zemlja je bila kot ledena kepa.
V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2 °C, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja.
V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8 °C), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami.
Nihanje vsebnosti CO2 se skladajo z nihanji temperature. Možno je, da je človekova dejavnost s povečanjem emisij toplogrednih plinov, ki so se začeli že pred industrijsko dobo (množično gojenje riža) že vplivala na spremembo podnebja tako, da se ohladitev zamika. Tretji graf na sliki kaže povečano vsebnost prahu v zraku, kar je lahko posledica mrzlega, suhega podnebja.
V pogovornem smislu se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na severnoameriški in evrazijski celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.
Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes na primer London in Berlin, na Slovenskem pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.
Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo.