Napoleon Bonaparte: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
****
Tegel (pogovor | prispevki)
1.045 urejanj
m vrnitev sprememb uporabnika 86.61.63.57 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
Oznaka: vrnitev
Vrstica 11: Vrstica 11:
|nationality = francoska
|nationality = francoska
}}
}}
'''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] in [[politika|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]].
'''Napoléon Bonaparte''' je bil velik kre***


Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa|Zahodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«.
*

== Življenjepis ==

Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija|Francoski vojaški akademiji]].

== Vojaška kariera ==

Nemirni čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.

=== Napoleon - cesar Francozov ===
[[Slika:Andrea Appiani 002.jpg|thumb|right|200px|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]]

Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije.

=== Napoleonova osvajanja ===

Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu|pri Borodinu]] blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.

[[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg|thumb|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]]

=== Napoleonov konec ===
Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok [[Elba|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo]] v današnji [[Belgija|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz ([[Arthur Wellesley|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z [[arzenik]]om.{{navedi vir}}

== Rodovnik ==
{{Predniki
|style=font-size: 85%; line-height:
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color:
|1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije''
|2= 2. Carlo Maria Buonaparte
|3= 3. Maria Letizia Ramolino
|4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte
|5= 5. Maria Saveria Paravisini
|6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino
|7= 7. Angela Maria Pietrasanta
|8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte
|9= 9. Maria Anna Tusoli
|10= 10. Giuseppe Maria Paravisini
|11= 11. Maria Angela Salineri
|12= 12. Giovanni Agostino Ramolino
|13= 13. Angela Maria Peri
|14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta
|15= 15. Maria Josephine Malerba
|16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte
|17= 17. Maria Colonna Bozzi
|18= 18. Carlo Tusoli
|19= 19. Isabella
|20=
|21=
|22= 22. Angelo Agostino Salineri
|23= 23. Francetta Merezano
|24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino
|25= 25. Maria Laetitia Boggiano
|26= 26. Andrea Peri
|27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria
|28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta
|29=
|30=
|31=
}}

{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Rodbina Bonaparte]]|name=Francoski cesar Napoleon I}}
{{s-break}}
{{S-off|}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=[[Francoski direktorij]]}}
{{s-ttl|title=Začasni konzul Francije|years=11.november&nbsp;– 12.december 1799|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}}
{{s-non|reason=Postal [[Francoski konzulat|konzul]]}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=[[Francoski konzula|Ustanovitev Konzulata]]}}
{{s-ttl|title=[[Prvi konzul]] Francije|years=12.december 1799&nbsp;– 18.maj 1804|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}}
{{s-non|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo|cesar]]}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]|reason=[[Francoska revolucija]]|as=Kralj Francozov}}
{{s-ttl|title=[[Seznam francoskih kraljev|Cesar Francozov]]|years=18.maj 1804&nbsp;– 11.april 1814}}
{{S-aft|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Karel V. Habsburški]]|as=zadnji kronani monarh, 1530}}
{{s-ttl|title=[[Kralj Italije]]|years=17.marec 1805&nbsp;– 11.april 1814}}
{{s-vac|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski|Viktor Emanuel II. Savojski]]}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-ttl|title=Francoski cesar|years=20.marec&nbsp;– 22.junij 1815}}
{{S-aft|after=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte|Napoleon II]] '''according to his will only''')}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=Ustanovitev države}}
{{s-ttl|title=Vodja [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]|years=12.julij 1806&nbsp;– 19.oktober 1813}}
{{s-non|reason=Razpad Renske konfederacije|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija|Nemške konfederacije]]}}
{{s-break}}
{{S-pre|}}
{{s-break}}
{{s-new}}
{{s-tul|title=Cesar Francozov|years=11.april 1814&nbsp;– 20.marec 1815}}
{{s-vac|next=Napoleon II}}
{{S-konec}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Bonapartizem]]
* [[seznam francoskih generalov]]
* [[seznam francoskih politikov]]

== Zunanje povezave ==
{{wikinavedek}}
{{Zbirka|Category:Napoleon I of France|Napoléon Bonaparte}}
* [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu]
* [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide]
* [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series]
* [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society]
* [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service
* [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena.
* [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity.
* [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.]
* [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu]
* {{worldcat id|id=lccn-n79-54933}}
* {{Gutenberg|no=3567|name=Memoirs of Napoleon}}
* {{Gutenberg|no=14300|name=The Life of Napoleon I|author=John Holland Rose|authorlink=John Holland Rose}}
* {{Gutenberg|no=17579|name=The History of Napoleon Buonaparte|author=John Gibson Lockhart|authorlink=John Gibson Lockhart}}
* {{Gutenberg|no=24360|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4
* {{Gutenberg|no=27289|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 16:09, 10. maj 2020

Za druge pomene glej Napoleon (razločitev).
Napoleon Bonaparte
Portret
RojstvoNapulione Buonaparte in Napoleone di Buonaparte
15. avgust 1769({{padleft:1769|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Ajaccio, Kraljestvo Francija[3][4][…]
Smrt5. maj 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…] (51 let)
Longwood House[d], Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[6]
Narodnostfrancoska
Državljanstvo Prva francoska republika[7][8][9]
 Prvo francosko cesarstvo
 Kraljestvo Francija
Poklicpolitik, državnik, častnik, zbiralec umetniških del, cesar, vladar, militantnež, vojskovodja, vladar, vojaški častnik
Poznan pofrancoski cesar
PodpisPodpis

Napoléon Bonaparte (italijansko Napoleone di Buonaparte), francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«.

Življenjepis

Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo korziško. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, zatem pa na Francoski vojaški akademiji.

Vojaška kariera

Nemirni čas francoske revolucije je dočakal v Parizu, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po revoluciji od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli žirondisti; izvršilna oblast petih voljenih mož - direktorij). Ker je zavzel pristanišče Toulon, je že s 24 leti postal brigadni general. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni Italiji. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil avstrijsko cesarsko armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri Dunaja; Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v Campo Formiu leta 1797. Po neuspehu v Egiptu (Britanci so ga premagali v pomorski bitki pri Abukirju in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.

Napoleon - cesar Francozov

Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani

Leta 1799 je postal prvi konzul Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (code civil oz. code Napoleon), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije.

Napoleonova osvajanja

Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, Prusijo in Rusijo je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil Sveto rimsko cesarstvo, nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v Rensko zvezo. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le Velika Britanija, ki je imela močno ladjevje, leta 1805 (vojna tretje koalicije) je admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju v eni najznamenitejših pomorskih bitk uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski feldmaršal Kutuzov je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.

Detajl spomenika bitke pri Austerlitzu - Slavkovu, pokrajina Moravska, Češka

Napoleonov konec

Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju Aleksandru I. je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju Waterloo v današnji Belgiji se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz (Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z arzenikom.[navedi vir]

Rodovnik

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Giuseppe Maria Buonaparte
 
 
 
 
 
 
 
8. Sebastiano Nicola Buonaparte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Maria Colonna Bozzi
 
 
 
 
 
 
 
4. Giuseppe Maria Buonaparte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Carlo Tusoli
 
 
 
 
 
 
 
9. Maria Anna Tusoli
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Isabella
 
 
 
 
 
 
 
2. Carlo Maria Buonaparte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
10. Giuseppe Maria Paravisini
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Maria Saveria Paravisini
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Angelo Agostino Salineri
 
 
 
 
 
 
 
11. Maria Angela Salineri
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Francetta Merezano
 
 
 
 
 
 
 
1. Napoleon I Bonaparte,
francoski cesar in kralj Italije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Giovanni Girolamo Ramolino
 
 
 
 
 
 
 
12. Giovanni Agostino Ramolino
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Maria Laetitia Boggiano
 
 
 
 
 
 
 
6. Giovanni Geronimo Ramolino
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Andrea Peri
 
 
 
 
 
 
 
13. Angela Maria Peri
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Maria Maddalena Colonna d'Istria
 
 
 
 
 
 
 
3. Maria Letizia Ramolino
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Giovanni Antonio Pietrasanta
 
 
 
 
 
 
 
14. Giuseppe Maria Pietrasanta
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
7. Angela Maria Pietrasanta
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
15. Maria Josephine Malerba
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Francoski cesar Napoleon I
Politične funkcije
Predhodnik: 
Francoski direktorij 		Začasni konzul Francije
11.november – 12.december 1799
Služboval ob:
Roger Ducos in Emmanuel-Joseph Sieyès 		Postal konzul
Nov naziv
 Prvi konzul Francije
12.december 1799 – 18.maj 1804
Služboval ob:
Jean Jacques Régis de Cambacérès (Drugi konzul)
Charles-François Lebrun (Tretji konzull) 		Postal cesar
Vladarski nazivi
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Ludvik XVI. Francoski
kot Kralj Francozov 		Cesar Francozov
18.maj 1804 – 11.april 1814 		Naslednik: 
Ludvik XVIII. Francoski
kot Kralj Francije in Navare
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karel V. Habsburški
kot zadnji kronani monarh, 1530 		Kralj Italije
17.marec 1805 – 11.april 1814 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Viktor Emanuel II. Savojski
Predhodnik: 
Ludvik XVIII. Francoski
kot Kralj Francije in Navare 		Francoski cesar
20.marec – 22.junij 1815 		Naslednik: 
Ludvik XVIII. Francoski
kot Kralj Francije in Navare
(Napoleon II according to his will only)
Nov naziv
Ustanovitev države
 Vodja Renske konfederacije
12.julij 1806 – 19.oktober 1813 		Razpad Renske konfederacije
Nazivi, za katere se izraža zahteva
Nov naziv — TITULAREN NAZIV —
Cesar Francozov
11.april 1814 – 20.marec 1815 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Napoleon II

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Find a Grave — 1996.
  3. ↑ Наполеон I // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. ↑ family fun in corsica the old fashioned way
  5. ↑ infoplease: Ajaccio
  6. ↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.
  7. ↑ Record #12008245w // BnF catalogue général — Paris: BnF.
  8. ↑ http://www.nytimes.com/books/97/11/23/reviews/971123.23gildeat.html
  9. ↑ http://www.nytimes.com/2012/02/23/world/europe/france-drops-mademoiselle-from-official-use.html

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Napoleon Bonaparte
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Napoléon Bonaparte
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Napoleon_Bonaparte&oldid=5319179«