Ribnica na Pohorju: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 24: Vrstica 24:
}}
}}
}}
}}
'''Ribnica na Pohorju''' je gručasto [[naselje]] v osrednjem delu [[Pohorje|Pohorja]]. Je središče [[Občina Ribnica na Pohorju|občine Ribnica na Pohorju]].
'''Ribnica na Pohorju''' je gručasto [[naselje]] v osrednjem delu [[Pohorje|Pohorja]]. Je središče [[Občina Ribnica na Pohorju|občine Ribnica na Pohorju]] in sedež [[Župnija Ribnica na Pohorju|Župnije Ribnica na Pohorju]].


Naselje leži na [[preval]]u med [[dolina]]ma [[potok]]ov [[Velka (Drava, Pohorje)|Velke]] in [[Vuhreščica|Vuhreščice]] ter njunih pritokov. V [[srednji vek|srednjem veku]] je tod vodila tovorna pot iz [[Dravska dolina|Dravske]] v [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]].
Naselje leži na [[preval]]u med [[dolina]]ma [[potok]]ov [[Velka (Drava, Pohorje)|Velke]] in [[Vuhreščica|Vuhreščice]] ter njunih pritokov. V [[srednji vek|srednjem veku]] je skozi kraj vodila tovorna pot iz [[Dravska dolina|Dravske]] v [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]].


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

Redakcija: 10:53, 4. maj 2020

Ribnica na Pohorju
Ribnica na Pohorju se nahaja v Slovenija
Ribnica na Pohorju
Ribnica na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′14.93″N 15°16′24.04″E / 46.5374806°N 15.2733444°E / 46.5374806; 15.2733444
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaKoroška regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaRibnica na Pohorju
Površina
 • Skupno5,2 km2
Nadm. višina
684,2 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno404
 • Gostota78 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2364 Ribnica na Pohorju
Zemljevidi
Ribnica na Pohorju - Vas
LegaObčina Ribnica na Pohorju
RKD št.8135 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP16. september 1995

Ribnica na Pohorju je gručasto naselje v osrednjem delu Pohorja. Je središče občine Ribnica na Pohorju in sedež Župnije Ribnica na Pohorju.

Naselje leži na prevalu med dolinama potokov Velke in Vuhreščice ter njunih pritokov. V srednjem veku je skozi kraj vodila tovorna pot iz Dravske v Mislinjsko dolino.

Zgodovina

Staro jedro kraja, nad katerim je soseska novih hiš, se je razvilo okoli župnijske cerkve sv. Jerneja. Kraj se v starih listinah prvič omenja leta 1266 kot Reyvinich v posesti benediktinskega samostana Št. Pavla iz Labotske doline. Ribnica je 1372 postala sedež samostojne župnije. V preteklosti so se prebivalci ukvarjali z gozdarstvom, žganjem apna, mlinarstvom in živinorejo. Še prav posebej je bil kraj znan po steklu, ki so ga iz tamkajšnih glažut prodajali celo v Italijo. Ta dejavnost je na prehodu iz 19. v 20. stoletje propadla. V 18. in 19. stoletju so se izboljšale prometne zveze. Pošta je pričela delovati 1871.

Sakralni objekti

Župnijska cerkev sv. Jerneja se v starih listinah prvič omenja 1356, verjetno pa je bila postavljena že v 13. stoletju. Sedanja zgradba je iz 1746. Podružnična cerkev sv. Lenarta, ki stoji v spodnjem delu naselja je prvič omenjena 1526, vendar je starejša, saj je prezbiterij iz srede 15. st. Po požaru 1750 so cerkev obnovili in ji prizidali zvonik ter dopolnili opremo. Med obema cerkvama je 14 kapelic »križevega pota« postavljenih 1774. Prvotno so bile stene kapelic poslikane, v 19. stoletju pa so jih opremili s podobami naslikanimi na pločevini.

NOB

V kraju so konec maja 1941 ustanovili »krajevni odbor OF«. 11. avgusta istega leta je »Pohorska partizanska četa« napadla orožnike. V noči na 23. avgust 1944 sta dva bataljona Tomšičeve brigade napadla in zavzela močno utrjeno sovražnikovo postojanko in pri tem sovražniku zadajala močne izgube in zavzala precej orožja. Ribnica je bila v času od 23. avgusta do 2. novembra 1944 del »pohorskega svobodnega ozemlja«.

Sklici

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8135«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi

Zunanje povezave