Ali-paša Rizvanbegović

Ali-paša Rizvanbegović
Paša Hercegovskega pašaluka
Vladanje	1832 - 1851
Predhodnik	ustanovitev
Naslednik	ukinitev
Kapitan kapitanije Stolac
Vladanje	1813 - 1833
Rojstvo	1783({{padleft:1783|4|0}}) Stolac, Osmansko cesarstvo
Smrt	20. marec 1851 Dobrun pri Banja Luki, Osmansko cesarstvo
Religija	islam

Ali-paša Rizvanbegović-Stočević (bosansko Ali-paša Rizvanbegović-Stočević, turško Ali Rıdvanoğlu Paşa) je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski kapudan (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen vezir (vladar) Hercegovskega Pašaluka, * 1783, Stolac, Osmansko cesarstvo, † 20. marec 1851, Dobrun pri Banja Luki, Osmansko cesarstvo.

Hercegovski pašaluk (ejalet) je bil ustanovljen prav zanj kot nagrada za pomoč pri zatiranju upora Huseina Gradaščevića proti Osmanskemu cesarstvu. Po odkritju, da je snoval načrte za svojo neodvisno oblast v Hercegovini, je bil odstavljen in domnevno usmrčen.

Življenje

Ali-paša Rizvanbegović je bil rojen leta 1783 v Begovini pri Stolcu, Hercegovina. Ko je bil star trideset let, je bil imenovan za kapudana rojstnega mesta. Na tem položaju je ostal do leta 1833.

Zatiranje bosanske vstaje

Ozemlje pod oblastjo Ali-paše Rizvanbegovića in njegovih zaveznikov (temnejša barva)

Ostro je nasprotoval bosanski vstaji leta 1831, ki jo je vodil Husein Gradaščević. Iz Stolca je naredil trdno oporišče sil, zvestih Osmanskemu cesarstvu. Pri tem mu je pomagal lojalist Smail-aga Čengić, kapudan Gackega, ki je enako postopal v svoji kapitaniji.

V prvi fazi upora je dal zatočišče osmanskemu guvernerju Namik-paši, pobeglemu iz Travnika. Uporniška vojska iz Sarajeva se je odpravila v napad na Stolac, ko je izvedela, da je Namik-paša zapustil mesto, pa je napad ustavila.

V zadnjih mesecih leta 1831 so uporniki sprožili splošno ofenzivo proti lojalističnim kapudanom, s katero so nameravali streti domače nasprotnike vstaje in privesti celo Hercegovino pod svojo oblat. Uporniške sile pod vodstvom livanjskega kapudana Ibrahim-bega Fidrusa so napadle in premagale ljubuškega kapudana Sulejman-bega.

Po zmagi je večina Hercegovine prišla v roke upornikov. Uporniki so začeli oblegati Stolac, ki ga je Ali-paša Rizvanbegović dobro branil. Ko je Ali-paša Rizvanbegović na začetku marca 1832 prejel sporočilo, da so uporniki zaradi zime izčrpani, je prebil blokado in pognal oblegovalce v beg. Uporniki so iz Sarajeva poslali vojsko pod poveljstvom Mujage Zlatarja, ki naj bi okrepila oblegovalce Stolca. Ko so do upornikov prispele novice o bližajoči se veliki osmanski ofenzivi, so njegovo vojsko 16. marca 1832 odpoklicali.

Hercegovske okrepitve Ali-paše Rizvanbegovića so osvojile Carsko mošejo v Sarajevu in uničile vojsko sultanovih nasprotnikov

Ko so osmanske vojske v naslednjih mesecih obkolile Sarajevo, sta se jim pridružila tudi Ali-paša Rizvanbegović in njegov zvesti zaveznik Smail-aga Čengić iz Gackega. Njuni vojski sta 4. junija prišli na Stup na cesti med Sarajevom in Ilidžo, kjer se je že vodila dolga, intenzivna bitka med glavnino osmanske vojske in uporniško vojsko pod poveljstvom samega Gradaščevića.

Vojska hercegovskih lojalistov je z boka napadla Gradaščevićevo vojsko in se prebila skozi njene vrste. Napad je bil nepričakovan in je prisilil upornike k umiku Sarajevo. Vodje upora so sprevideli, da je nadaljevanje upora brezupno. Cesarska vojska je 5. junija 1832 osvojila Sarajevo, Gradaščević pa je pobegnil v Habsburško monarhijo.

Ali-pašo Rizvanbegovića je sultan Mahmud II. za sodelovanje v zatiranju bosanske vstaje nagradil z zanj ustanovljenim Hercegovskim pašalukom, ki je bil po njegovi smrti leta 1851 ukinjen