Kamnina: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.172.16 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznaka: vrnitev
Engelbert (pogovor | prispevki)
66.937 urejanj
Vrstica 15: Vrstica 15:
===Magmatske kamnine===
===Magmatske kamnine===
{{glavni|Magmatska kamnina}}
{{glavni|Magmatska kamnina}}
[[Magmatska kamnina|Magmatske kamnine]] nastajajo z ohlajanjem staljene [[magma|magme]] in se delijo v dve glavni kategoriji: [[globočnina|globočnine]] in [[predornina|predornine]]. Globočnine ali intruzivne kamnine nastajajo s počasnim ohlajanjem magme v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]]. Takšni kamnini sta na primer [[gabro]] in [[granit]]. Predornine ali esktruzivne kamnine nastajajo iz magme, ki prodre na Zemljino površino kot [[lava]] ali kot drobir, ki ga izbruha [[ognjenik]]. Takšni kamnini sta na primer [[bazalt]] in [[plovec]].<ref name="Blatt">H. Blatt in R.J. Tracy, 1996, ''Petrology'', W. H. Freeman, 2. izdaja, ISBN 0-7167-2438-3</ref>
[[Magmatska kamnina|Magmatske kamnine]] nastajajo z ohlajanjem staljene [[magma|magme]] in se delijo v dve glavni kategoriji: [[globočnina|globočnine]] in [[predornina|predornine]]. Globočnine ali intruzivne kamnine nastajajo s počasnim ohlajanjem magme v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]]. Takšni kamnini sta na primer [[gabro]] in [[granit]]. Predornine ali esktruzivne kamnine nastajajo iz magme, ki prodre na Zemljino površino kot [[lava]] ali kot drobir, ki ga izbruha [[ognjenik]]. Takšni kamnini sta na primer [[bazalt]] in [[plovec]].<ref name="Blatt">{{navedi knjigo |author1=Blatt, Harvey|author2=Robert J. Tracy |year=1996 |title=Petrology : igneous, sedimentary, and metamorphic. |edition=2|publisher=New York : W. H. Freeman, cop. |isbn=0-7167-2438-3 |cobiss=11125302 |pages=}}</ref>


===Sedimentne kamnine===
===Sedimentne kamnine===

Redakcija: 11:33, 11. april 2020

Gabro
Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida
Metamorfni pasasti gnajs
Kamacit
Črni tektit
Suevit iz meteorskega kraterja Nördlinger, Bavarska, ZRN

Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Iz kamnine je sestavljen Zemljin zunanji trdni sloj – litosfera. Kamnine se po načinu nastanka razvrščajo v tri skupine: magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine. Znanost, ki preučuje kamnine, se imenuje petrologija, ki je ključna veja geologije.

Razvrščanje kamnin

Kamnine se najpogosteje razvrščajo po mineralni in kemijski sestavi, velikosti in teksturi delcev sestavin in procesih, v katerih so nastale. Pretvarjanje ene vrste kamnin v drugo je opisano z geološkim modelom, ki se imenuje kamninski krog.

Magmatske kamnine

Glavni članek: Magmatska kamnina.

Magmatske kamnine nastajajo z ohlajanjem staljene magme in se delijo v dve glavni kategoriji: globočnine in predornine. Globočnine ali intruzivne kamnine nastajajo s počasnim ohlajanjem magme v Zemljini skorji. Takšni kamnini sta na primer gabro in granit. Predornine ali esktruzivne kamnine nastajajo iz magme, ki prodre na Zemljino površino kot lava ali kot drobir, ki ga izbruha ognjenik. Takšni kamnini sta na primer bazalt in plovec.[1]

Sedimentne kamnine

Glavni članek: Sedimentna kamnina.

Sedimentne kamnine nastajajo z odlaganjem mehanskih (klastičnih) sedimentov, organskih snovi ali kemijskih oborin (evaporitov). Odlaganju sledita kompakcija in cementiranje: kamnina se zaradi lastne teže zgosti, cementno vezivo pa zapolni prostore med delci in jih poveže. Sedimentne kamnine nastajajo na Zemljini površini ali tik pod njo. Kamnine, ki so nastale iz gline in mulja (glinavec, laporovec in muljevec), predstavljajo 65%, peščenjak 20-25%, karbonati (apnenec, kreda in dolomit) pa 10-15% sedimentnih kamnin. [1]

Metamorfne kamnine

Glavni članek: Metamorfna kamnina.

Metamorfne kamnine nastajajo iz vseh omenjenih vrst kamnin, pa tudi iz starih metamorfnih kamnin pod vplivom temperature in tlaka, ki se razlikujeta od tistih, pri katerih so nastale izvirne kamnine. Temperatura in tlak sta vedno višja od tistih na Zemljini površini in morata biti dovolj velika, da pride do pretvorbe izvirnih mineralov v druge minerale ali pretvorbe ene kristalne strukture minerala v drugo kristalno strukturo (prekristalizacija).[1]

Trije glavni razredi kamnin se še naprej delijo v številne skupine in podskupine, med katerimi pogosto ni ostro začrtanih meja. Naraščanje oziroma padanje deležev mineralov, iz katerih so kamnine zgrajene, je pogosto zvezno. Poimenovanje kamnin v takšnih zveznih nizih ustreza izbrani točki oziroma sestavi in je bolj ali manj arbitrarno.

Meteoriti

Poseben primer kamnin so meteoriti, ki prihajajo iz vesolja in so ostanki prvobitnih gradiv sončnega sistema. Vsebujejo veliko mineralov, ki jih v kamninah zemeljskega izvora ni mogoče najti. Po vsebnosti mineralov se delijo na kamnite meteorite, ki predstavljajo 94% vseh meteoritov in vsebujejo predvsem piroksenske, olivinske in plagioklazne minerale,[2] in kovinske meteorite, ki so zgrajeni predvsem iz železovih in nikljevih mineralov kamacita (α-(Fe,Ni)) in tenita (γ-(Fe,Ni)), in mešane kamninsko-kovinske meteorite, ki vsebujejo obe vrsti gradiv. Velikost meteoritov je zelo zazlična: mikrometeoriti imajo premer do nekaj milimetrov, veliki meteoriti pa lahko tehtajo tudi več ton. Na Švedskem so odkrili nekaj sto milijonov let stare fosilne meteorite.

Tektiti so kakšen centimeter velike steklene tvorbe, ki so zemeljskega izvora, vendar so nastale pri padcu meteoritov zaradi taljenja zemeljskih kamnin in hitrega ohlajanja na zraku. Pod vplivom visokega tlaka in temperature pri padcu meteorita so nastai tudi impaktiti, na primer sueviti, [3] ki so nastali okoli meteoritskega kraterja s sintranjem raztaljenih in nerazteljenih delcev obstoječe zemeljske kamnine.

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Blatt, Harvey; Robert J. Tracy (1996). Petrology : igneous, sedimentary, and metamorphic (2 izd.). New York : W. H. Freeman, cop. COBISS 11125302. ISBN 0-7167-2438-3.
  2. ↑ Mineralienatlas:Steinmeteorit
  3. ↑ Suevit

Viri

  • Maresch, W. in Medenbach O.: Steinbachs Naturführer Gesteine.München, 1996. ISBN 3-576-10699-5.
  • Peter Rothe: Gesteine. Entstehung - Zerstörung - Umbildung. Primus, Darmstadt, 2. dopolnjena izdaja, 2005, ISBN 3-89678-536-2.
  • Roland Vinx: Gesteinsbestimmung im Gelände. München (Spektrum Akademischer Verlag) 2005 ISBN 3-8274-1513-6.
  • Friedrich Müller: Gesteinskunde. 7. izdaja. Ebner, Ulm 2005 ISBN 978-3-87188-122-0.
  • Hans Murawski /Wilhelm Meyer: Geologisches Wörterbuch. 11. izdaja, München (Spektrum-Akademischer Verlag) 2004 ISBN 3-8274-1445-8.

Glej tudi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kamnina&oldid=5305768«